22/12/2025
Zadnje čase veliko razmišljam o prisotnosti, navzočnosti. 😌
Ne kot o konceptu ali neki tehniki, bolj kot o nečem globoko doživetem. Nečem, kar se zgodi ali pa se ne. Opažam, kako enostavno zapustimo sebe, ne da bi se fizično premaknili. To pa zato, ker dejansko ne bežimo s telesom, smo eksperti bežanja z umom.
Pademo v razmišljanje, načrtovanje, analiziranje, razlaganje, vnaprejšnje predpostavljanje pogovorov, ki se sploh niso zgodili, v reševanje težav, ki mogoče sploh nikoli ne bodo obstajale v realnoti, ampak um pač rabi svoje iluzije. In kar je najbolj zaskrbljujoče, je to, kako elegantno smo pretirano razmišljanje preimenovali v moč, nadzor v varnost, mentalni beg pa v spoprijemanje. Videti smo zbrani, vedno pripravljeni. In za povrh vsega, temu rečemo zrelost.
To zapuščanje sebe se dogaja vse pogosteje, ne samo meni, kolektivno. Vidim, kako hitro posežemo po distrakciji, hrupu, materialnih zadovoljitvah, mnenjih, po vsem, kar nas odmakne od tega, da bi obsedeli znotraj svoje spoznavne resničnosti in občutkov, ki so živi v telesu. Prevečkrat mentalni pobeg zamenjamo za rešitev, kar mogoče celo je, ampak kratkotrajna in zelo slaba, saj pomeni manipuliranje samih sebe.
Pomeni, da z lahkoto odrežemo svoje telo (in čutenje znotraj), nato pa se prepričamo, da utrujenost, žalost, jeza in podobna čustva nižajo našo "vibracijo", zato ostajamo v mentalu. Sama temu ne verjamem niti 1 %. Je pa tega ogromno na socialnih omrežjih in psihološko deluje, ker ponuja hitro, navidezno (od)rešitev. V mojem svetu je to mentalni bu****it, nesmisel, ki se prodaja kot zavest. Treba je vedet, da zavest, ki izključuje telo in čustva, ni zavest, je prefinjena oblika bežanja.
Za zdaj vem, da prisotnost ni ideja.
Je utelešen akt zaupanja.
Zaupanja, da:
✦ lahko ostanem s sabo in v sebi.
✦ me resnica ne bo uničila, ampak rešila.
✦ ne-vedeti ni neuspeh.
✦ bo naslednji korak prišel, ker bom dovolj navzoča, da ga prepoznam, ko pride.
In prazaupanja, da je življenje več, kot v tem trenutku dojamem.
Moja namera za leto 2026 ni, da bi se naučila še več, temveč da bi se od-učila čim več. Ker je vsak dan več tega, kar čutim, in manj tega, kar verjamem. ❤