
11/06/2025
Samo še to naredim…
Kolikokrat smo si to rekli?
Samo še tole dokončam… pa grem k mami na kavo.
Samo še ta projekt oddam… pa si bom vzel čas zase.
Samo še tole uredim… pa bom šel na sprehod z otroci.
Samo še…
Samo še…
Samo še… in minejo tedni. Minejo meseci. Minejo leta.
S temi besedami si lažemo. Ne zavestno. Ne zato, ker bi hoteli bežati.
Ampak zato, ker nas je svet naučil, da je vse drugo pomembnejše od nas samih.
Da so opravki pred občutki. Da so obveznosti pred odnosi.
Da življenje pride na vrsto potem.
Po vsem, kar moramo.
A kdaj res pride?
Koliko trenutkov smo izgubili zaradi "samo še to"?
Kolikokrat smo zamudili pogled, objem, tisto eno uro, ki jo nikoli več ne dobimo nazaj?
Kolikokrat smo rekli "bom kasneje" in se tisto kasneje nikoli ni zgodilo?
Ne zato, ker ne bi želeli.
Ampak ker smo bili preutrujeni. Preobremenjeni. Preveč zakopani v tisto, kar "moramo".
Pa res moramo?
Ali res moramo tako pogosto postavljati sebe, družino, prijatelje, notranji mir – na zadnje mesto?
Ali so vse te obveznosti res tako nujne… ali pa si jih samo mi delamo nujne?
Ker nas je nekdo nekoč prepričal, da je vrednost človeka merjena v produktivnosti.
Da počitek pomeni lenobo.
Da prisotnost ni prioriteta.
Da odnosi počakajo.
A odnosi ne čakajo.
Otroci rastejo, tudi če jih ne opazujemo.
Starši postajajo starejši, tudi če jih redko pokličemo.
Ljubezni bledijo, če jih ne zalivamo.
Mi sami… počasi ugašamo, če si ne dovolimo živeti.
"Samo še to naredim…" je najnevarnejša laž, ki si jo ponavljamo.
Ker za njo pogosto ni ničesar drugega kot izgubljen trenutek, ki se ne bo več vrnil.
Ustavi se. Ne, svet se ne bo podrl, če nekaj ostane nedokončano.
Ampak tvoj notranji svet se morda počasi ruši, če ostajaš nedokončan ti.
Zaslužiš si dih.
Zaslužiš si čas.
Zaslužiš si življenje – zdaj.
Ne potem. Ne "samo še po tem".
Zdaj. Tukaj. V tem trenutku.
Izklopi zaslon. Prisluhni tišini. Pokliči nekoga, ki ga imaš rad. Objemi. Povej, da si hvaležen. Dihaj.
Ne bo ti žal.
Ker v resnici… življenje ni sestavljeno iz dosežkov.
Ampak iz trenutkov, ki smo jih zares doživeli.
In ti se ne začnejo po opravkih.
Začnejo se… ko nehamo čakati.
Če v globini sebe čutiš, da si ujet v neskončni krog »samo še to naredim«…
če veš, da življenje polzi mimo tebe in si želiš nekaj več… prisotnosti, miru, sebe…
Potem te z vsem srcem povabim, da mi pišeš v inbox ali na SMS 070 212 655.
Skupaj bova rezervirala tvoj terminček – tvoj prvi korak iz tega kroga.
Korak v smeri, kjer si TI zopet pomemben.
Korak, kjer boš znova začutil/a življenje.
Korak, kjer bova počasi, a srčno, odpirala vrata novemu – bolj polnemu, bolj resničnemu tebi.
Izstop je mogoč.
Samo prvi korak potrebuješ.
Jaz sem tukaj, da ti pri tem pomagam. 💛