28/01/2026
‼Pomemben preboj v zdravljenju obstruktivne spalne apneje‼
✅Univerzitetna klinika Golnik in Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega (XII.) možganskega živca.
V začetni fazi je bilo uspešno vgrajenih prvih pet stimulatorjev.
👉To je pomemben klinični, strokovni in organizacijski preboj, saj se Slovenija s tem pridružuje državam z najsodobnejšimi, visoko specializiranimi oblikami zdravljenja bolnikov z obstruktivno spalno apnejo, pri katerih standardne metode zdravljenja niso bile uspešne ali niso sprejemljive.
Uvedba metode v Sloveniji temelji na več kot 17-letnem tesnem sodelovanju Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.
Gre za sodelovanje dveh terciarnih zdravstvenih ustanov, ki skupaj zagotavljata strokovno, organizacijsko in infrastrukturno podporo za izvajanje te zahtevne in visoko specializirane oblike zdravljenja, ki zahteva tesno multidisciplinarno sodelovanje pnevmologov in kirurgov.
Metoda je že uveljavljena predvsem v ZDA in nekaterih zahodnoevropskih zdravstvenih sistemih kot učinkovita terapevtska možnost za skrbno izbrane bolnike.
Stimulacija podjezičnega živca je kirurška metoda zdravljenja obstruktivne spalne apneje, ki se kaže z glasnim smrčanjem, prekinitvami dihanja, slabo kakovostjo spanja in prekomerno dnevno zaspanostjo. Nezdravljena bolezen pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, prometne nesreče in prezgodnjo smrt.
»Pri tej metodi se bolniku v bližino podjezičnega živca vgradi stimulator, ki med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika. S tem preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, kar je glavni vzrok za nastanek obstruktivnih apnej. Bolnik pred spanjem sam vklopi stimulator z zunanjim krmilnikom,« je pojasnil maksilofacialni kirurg iz UKC Ljubljana asist. Luka Prodnik, dr. med. in dr. dent. med.
Metoda je primerna za bolnike, mlajše od 60 let, z indeksom telesne mase pod 35 kg/m2, brez pomembnejših pridruženih bolezni in z vsaj zmerno obstruktivno spalno apnejo, ki ne prenašajo terapije s CPAP-aparatom (medicinska naprava, ki z neprekinjenim pozitivnim tlakom zraka ohranja dihalne poti odprte). Primerna je tudi za bolnike, pri katerih druge oblike zdravljenja niso bile uspešne.
Primernost za poseg vedno presoja multidisciplinarni konzilij, ki vključuje pulmologe, maksilofacialne kirurge in ORL specialiste.
Za uspešnost zdravljenja je izjemno pomembno, da so bolniki ustrezno in skrbno izbrani, zato obravnava kandidatov za ta poseg poteka v okviru dveh terciarnih zdravstvenih ustanov.
»Ocenjujemo, da je v Sloveniji približno 9.000 bolnikov s pretežno obstruktivno spalno apnejo zdravljenih s CPAP-terapijo, od tega so za stimulacijo podjezičnega živca primerni približno trije odstotki bolnikov. Spalni laboratorij Univerzitetne klinike Golnik je terciarni referenčni center za obravnavo bolnikov z motnjami dihanja v spanju, kjer opravimo potrebno diagnostiko, ugotavljamo potrebnost in primernost za zdravljenje, medtem ko ima Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana ustrezno kirurško znanje, izkušnje in infrastrukturo za varno in kakovostno vgradnjo stimulatorja,« je povedala pnevmologinja s Klinike Golnik asist. Kristina Ziherl, dr. med., specialistka pnevmologije, evropska ekspertinja za motnje spanja in vodja Oddelka za motnje dihanja med spanjem na Kliniki Golnik.
Zdravljenje ni primerno za bolnike s centralno spalno apnejo. To je motnja dihanja med spanjem, pri kateri prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja, ker možgani začasno ne pošljejo ustreznega signala dihalnim mišicam, te pa zaradi neaktivnosti ne sprožijo vdiha. Omenjena metoda prav tako ni primerna za bolnike s hipoventilacijskimi sindromi, s pomembnimi živčno-mišičnimi boleznimi, po obsežnih posegih ali obsevanju glave in vratu ter pri hudih sistemskih ali psihiatričnih boleznih.
Zdravljenje velja za varno, resni zapleti so redki. Možni so prehodni stranski učinki, kot so težave s požiranjem ali govorom, draženje jezika ali kože, blaga bolečina ali oteklina po posegu, zelo redko se pojavi okužba ali potreba po dodatnem posegu. Po operaciji sledi obdobje celjenja in postopna aktivacija stimulatorja, nato prilagajanje nastavitev ter dolgoročno spremljanje bolnikov, podobno kot pri zdravljenju s CPAP-aparatom.
