24/05/2022
💜KONTROLA MIŠIC, ŠPORT IN AEQ METODA💜
S kontrolo mišic razumemo sposobnost daljšanja (sprostitve) in krajšanja (kontrakcije) mišic. Sprostitev mišice je pomebnejša kot sama kontrakcija, ker v glavnem ima večina ljudi težave prav s tem. Kako sprostiti napetosti v mišicah po končanem stresu ali travmi.
Z učenjem AEQ vaj izboljšamo kontrolo nad mišicami tako, da imamo nadzor nad gibom, ki ga izvajamo. Naučimo se uporabljati samo tiste mišice, ki so za določen gib nujne in ne obremenujemo mišic, ki pri tem gibu naj ne bi sodelovale. Tako dosežemo optimalno porabo energije. Energijo usmerimo samo v agoniste-mišice, ki se krčijo. Istočasno pa mišice, ki se pri tem gibu podaljšujejo sprostimo. Tako se učimo mojstrske izvedbe gibanja in zmanjšujemo entropijo ter povečujemo urejenost. Poveča se tudi učinkovita pretvorba vložene energije v gib.
Uspešnost v športu je predvsem odvisna od tega, kakšne psihofizične sposobnosti ima človek. Kako dobro nadzoruje in kontrolira svoje telo in mišice, da lahko ali ne naredi to kar želi. To je ključna veščina, ki zahteva urejenost in skladnost gibanja. Nadzor učenja nad mišicami ima velik vpliv tudi na čustva in živčno mišični sistem.
Ko imamo um in telo povezano oziroma ko sta v sodelovanju imamo bistveno boljši nadzor nad čustvi. Poveča se nam tudi samozavest, saj znamo pravilno odreagirati v določenem trenutku, smo umirjeni in si zaupamo. Če imamo nadzor nad mišicami, se znamo tudi umiriti, ko to najbolj potrebujemo.
Se pravi, boljši nadzor nad mišicami je enako boljši nadzor nad čustvi in izražanjem le teh ter navadami in osebnostjo. Lahko bi rekli, da ko se okrepi moč telesa se okrepi tudi moč volje. To je zelo pomebno pri delu na sebi, in sicer da se lahko spremenimo.
Pretiran trud mišice utruja. Če hočemo močne mišice, jih okrepimo tako, da si znamo določiti pravilno razmerje med regeneracijo in delom. Treniranje z veliko truda in nenormalnimi ponovitvami podzavestnih gibov z malo učenja omogoča hiter napredek v rezultatih, vendar ne na dolgi rok. Trening in vadba prineseta dobre in kvalitetne rezultate samo takrat, kadar je zavest ali pozornost usmerjena v mišice in ne v samo delo, ki se ga mora opraviti. Če je um osredotočen na rezultate, ki jih mora doseči se napredek na neki točki ustavi. Za boljši napredek vadbe ali treninga je ključno, da je um osredotočen na to kaj se dela, na gibe in mišice. Naprimer če pogledamo delavce na gradbiščih. Nihče nima mišic razvitih kot kakšen bodybuilder, čeprav opravijo na tisoče gibov na dan. Delavec je osredotočen na delo, ki ga opravlja in se ne ukvarja z mišicami. (ne posveča pozornosti). Na začetku svoje kariere, ko se delavec uči določenih gibov, se mu mišična masa bistveno poveča, ker ima pozornost usmerjeno v izvedbo giba. Sčasoma ko postaja vse bolj vešč svojega dela, pozornost preusmeri na samo izvedbo dela in zato se mu mišična masa bistveno ne povečuje več.
AEQ metoda deluje po drugačnem principu. Zavestno in pozorno učenje gibov ob zmanjšanem vložku truda in časa ter s tem bistveno zmanjšana pogostost poškodb in lažji napredek. Podzavestno ponavljanje gibov krepi krčenje mišic, zavestno in pozorno učenje gibov pa podaljšuje mišice ter jih sprošča. Slednje je enako pomebno kot krajšanje mišic. Če hočemo doseči mojstrsko gibanje, moramo znati mišice, ki se daljšajo obdržati sproščene. To pa naredimo v umu.
Logična posledica je dejstvo, da ko znamo dovolj dobro nadzorovati mišice, potem lahko z njimi opravljamo delo. (tako kot v šoli, začnemo v prvem razredu z učenjem števil in osnovnih operacij, v srednji šoli pa lahko računamo integrale).
Temu čemur namenjamo pozornost raste in se krepi. In to velja na vseh področjih v življenju in ne samo pri športu. Ko človek trenira (podzavestno izvaja določene gibe) ponavadi premišljuje o tem, koliko ponovitev mora še narediti in z večkratnimi ponovitvami izboljšuje gib, ki pa je ponavadi nepravilen (ker se ga snovno ne uči). Ko je utrujen in v bolečinah komaj čaka, da bo treninga konec, medtem posluša glasbo, mogoče se celo nekdo nanj dere, naj se bolj potrudi... taka dejanja um zdolgočasijo, izvajanje gibov je avtomatsko kot na štanci. Um pa ima medtem čas premišljevati o drugih za trening nepomembnih rečeh.
S takim načinom dela je onemogočeno učenje in in s tem učinkovitost. Če imamo pozornost usmerjeno v gibe, (da vemo kaj in kako delamo) ohranimo užitek pri izvedbi in dobro počutje. Počasi s tako vadbo dosežemo boljše rezultate tudi na dolgi rok.
Ko človek trenira po prej omenjenem načinu in vedno znova dela iste napake pri izvajanju gibov ga to slej ko prej pripelje v tak polažaj, da začne dvomiti v svoje sposobnosti (ali je sploh primeren za ta šport, ki si ga je izbral), postane nesuveren v svojih dejanjih, pojavijo se mu poškodbe ali prehitro odneha.