
25/06/2025
BITI HVALEŽEN??
Neverjetna so naša telesa, koliko lahko prenesejo. Skozi telo nam pošiljajo različne signale, kot so lahko stalna utrujenost, težko dihanje, tesnoba, tresenje, nespečnost, čudna nerazložljiva živčnost...mi pa kar guramo in potiskamo dalje, se delamo kot da nič ni, na koncu pa pristanemo v bolnici ali obležimo dlje časa.
Smo bili telesu kdaj hvaležni za vse kar mora prenašati? Za vse zakopane skrivnosti , laži, slabe misli, razvade, navade, skrite bolečine, travme, obsojanja... da, telo je neverjetna zakladnica procesiranja vseh teh navad ki smo jih usvojili tekom življenja in niti pomislili ne bi, kako težko in zahtevno delo opravlja telo, da nas ščiti.
KAJ JE HVALEŽNOST?
Smo se odkar živimo kdaj zahvalili telesu, da naša duša lahko prebiva v njem. Ljudje smo duhovna bitja z telesno izkušnjo in ne obratno. Smo podaljški Božje energije. In biti povezan z Bogom terja, da ohranjamo čistost telesa na vseh ravneh, ker so vse ravni povezane in prav tako je s hvaležnostjo - biti hvaležen za življenje!
Smo se mu zahvalili za dihanje, spanje, da nosi in premleva naše misli (upam, da so te pozitivne), smo se mu zahvalili, da rojeva nova živa bitja, da lahko zazna čudne energije in nas s tem opozarja na nevarnost.
Največja hvaležnost je to, da ko je bilo moje telo podrto in bolno, ko sem samo ležala, sem se mu v mislih prav tako zahvaljevala na takšen način: hvala, da lahko ležim, ampak ne bom ležala za vedno. V mislih sem si predstavljala, kako hodim vsako jutro na sprehod, kako hodim v bodočo službo, zahvaljevala sem se za lase, čeprav so od mene leteli šopi, zahvaljevala sem se za menstruacijo, čeprav je nisem imela, zahvaljevala sem se za oči, čeprav nisem videla (ampak videla sem od znotraj v svojem umu), zahvaljevala sem se za grlo, čeprav nisem mogla govoriti, zahvaljevala sem se za trebuh, čeprav sem imela grozne krče, zahvaljevala sem se za wc, čeprav nisem zmogla iti.
Tako močno sem se sovražila, da se je to odslikalo na mojem telesu.
Zdelo se mi je neumno, da sem se zahvaljevala bolnemu telesu ampak če ne drugega sem poskusila, vztrajala...pretvarjala sem se, kot da že živim zdravo, veselo , pozitivno in čez čas (po enem letu) so se res začele kazati prve spremembe. 15 let nazaj ni bilo govora o moči uma na telo, vse to me je naučila kitajska maserka nog, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Zraven tega pa mi je vsak dan brala misli Lao Tzuja iz knjige Tao te Chinga, ki jih v bistvu šele danes razumem.
In to je hvaležnost dragi bralci, da ste V DANEM TRENUTKU HVALEŽNI ZA TO KAR IMATE (ne pa da se osredotočate na tisto kar nimate), četudi je to podrto telo in invalidski voziček, kaj če še tega ne bi bilo.
In ko se tako vsak dan zahvaljujem (za najbolj banalne stvari) sem vedno bolj hvaležna in vedno bolje se počutim. Počutim se srečno, ker v vsaki majhni stvari vidim bogastvo. Imam roke, da lahko pišem, imam oči, ki vidijo, imam dva zdrava otroka in noge ki me nosijo. Resnično sem blagoslovljena in globoko hvaležna, da imam svoje telo, ki danes odseva moj pravi jaz in ko sem v svojem pravem jazu povezana z Bogom sem resnično zdrava.
Za kaj pa si ti danes hvaležen/na?
Za dober mesec in pol se od tu poslavljam pa se beremo in vidimo proti koncu avgusta z novimi vsebinami in aktivnimi dogodki (tudi z delom 1:1 z menoj)
Za prijetno počitniško branje vam priporočam mojo knjigo, ki jo lahko naročite na tej povezavi:
https://www.policadubova.org/.../mateja-nunar-melodija.../
ali na tej:
https://www.knjigarna-bookshop.eu/melodija-multiple-skleroze
Prijetne hvaležne počitnice, uživajte...
pozdravček Mateja ❤🥰😘☀️🏊♂️🏄🧘♂️
"Ko ti življenje ponudi limone, naredi limonado." 🙃