17/03/2026
Naša družina je sicer zakorakala v izpitno obdobje že meseca februarja, a se mi ne zdi prepozno da sebe in druge starše opomnim na nekaj pomembnih dejstev.
Izpit predstavlja en majhen košček otrokovega funkcioniranja. Odvisen je od:
- otrokovega razpoloženja
- sproščenosti
- subjektivnega sestavljanja izpita učitelja
- pristop učitelja
- poznavanje komisije (in ne/sproščenost ob njej)
- otrokovega znanja
- verjetno še česa (:
Pri sebi in drugih starših namreč opažam, da hitro pademo v razmišljanje, da mora otrok v tisti uri pokazat sebe in svoje znanje (pa tudi starše) v najboljši možni luči. Tega včasih pač ne zmore. Njegovo znanje je le en košček sestavljanke. Ocena (opisna ali številčna) je le skupek teh koščkov TISTEGA DNE in tisto uro. Ne odraža dejanskega znanja otroka. Vsaj ne nujno. Lahko je precenjena – znanje otroka tekom celega leta sicer ni tako visoko, kot se je pokazalo na izpitu, ali pa podcenjena – znanje otroka je sicer višje, kot je uspel pokazat na izpitu.
Glede na to, da izpite sestavljajo učitelji, se le-ti od šole do šole razlikujejo. Verjetno bi otrok na dveh različnih šolah prejel dve različni oceni.
Jaz se osredotočam na znanje, ki ga imata skozi celo leto. Zelo dober vpogled imam v to, kaj znata in česa ne. Na izpitu mi je kristalno jasno, da se je kakšna beseda (ali kakšen izračun) ponesrečila in jo sicer uspešno zapišeta. In hkrati vem, da doma dosledno delata napake, pa jih na izpitu nista.
Ocene naj bodo res zadnje merilo znanja.