Zobna ambulanta Simona Vidmar, dr dent med.

31/10/2025

Vedno pogosteje me ljudje v ambulanti vprašajo za mnenje glede recimo temu bolj naravnih pristopov čiščenja zob in vzdrževanja zdravih obzobnih tkiv. Zanima jih ali so ta sredstva varna in predvsem koliko so učinkovita.
Ker sem precej vedolželjna in rada preskusim stvari v praksi, sem naprimer že pred leti sprobala žvrkljanje kokosovega (ali olivnega) olja . Od ajurvedskega zdravnika sem dobila navodila naj to izvajam zjutraj pred jedjo, od 15-20minut in kar je tudi pomembno, na koncu izpljunem v smeti (ne v lijak in ne v wc skoljko), ker je postopek tudi razstrupljevalen.

Občutek v ustih je bil dejansko zelo dober, po 14 dnevni praksi žvrkljanja so izginili tudi predeli z rahlo vneto dlesnijo.

Ko sem pred nekaj dnevi poslušala španskega zobozdravnika, ki prakso žvrkljanja olja (oil pulling angl.) močno priporoča pacientom na svoji kliniki, sem bila presenečena, ker je prikazal več strokovnih člankov iz Pub Meda, kjer so se lotili bolj poglobljene analize žvrkljanja olja in prišli do zaključkov, da je antiseptičen/antimikroben učinek te tehnike enako učinkovit kot izpiranje z ustnimi vodami s klorheksidinom, ki je sicer sestavina klasičnih ustnih vod. Boste pa za željeni rezultat potrebovali malo več časa, učinek ne bo viden v nekaj dneh;)

Založba Primus je lansko leto izdala knjigo Celovita nega zob. Avtorica opisuje veliko različnih tehnik za dodatno skrb ustne votline, ki pa deloma nasprotujejo klasični doktrini. Kot sem sama napisala v mnenju na koncu knjige....nas vse te informacije vodijo v razmislek in nadaljne raziskovanje področja, ki pa je izredno pomembno za zdravje našega celotnega telesa🍀🦷🧠🫀🍀

Simona Vidmar, dr.dent.med.

31/08/2025

V dneh, ko se začenja novo šolsko leto, se začenja za marsikaterega starša tudi stiska, kako bo njegov otrok zmogel učenje v novem šolskem letu.

Diagnoza ADHD sindrom je v zadnjih desetletjih skokovito narasla. Vedno več otrok (in tudi odraslih) dobi to diagnozo, ki pa ji poleg medikamentozne terapije in najveckrat tudi vedenjske terapije, sledi še zvrhana mera nemoči.

Poleg dedne obremenjenosti, psihosocialnih faktorjev in stresnih dejavnikov, se premalokrat omenja oralno področje- način dihanja, požiranja in zvečenja, ki ima resnično zelo velik vpliv na našo koncentracijo.

Dentozofija je nežna metoda, kjer se preko ponovnega učenja osnovnih funkcij kot so dihanje na nos, pravilno požiranje in obojestransko žvečenje, dosežejo globoke spremembe v celem organizmu. Njen interdisciplinaren ter telesno usmerjen pristop zelo vpliva prav na motnje koncentracije pri ADHD sindromu.

1.Izjemno veliko otrok z ADHD sindromom diha kronično na usta (vzrok so lahko povečani mandlji, alergije, lahko tudi razvada). To povzroči aktivacijo simpatikusa, zmanjša kvaliteto spanca in moti dovod kisika v možgane. Otrok si ne odpočije in je posledično razdražljiv. Dihanje na nos pa aktivira parasimpatikus, del živčnega sistema, ki je odločilen za regeneracijo, umirjenost in koncentracijo. Poleg tega se v nosni sluznici producira dušikov monoksid, ki poveča prekrvavitev tkiv, tudi možganov!
Študije so pokazale, da otroci, ki dihajo skozi nos bolje spijo, so bolj uravnoteženi in si lažje več zapomnijo.

2.Pravilno požiranje prav tako prispeva k zdravju možganov preko nočnega čistilnega mehanizma limfe.

3.S stalnim in intenzivnim žvečenjem hrane (npr. surove zelenjave) aktiviramo ne samo žvečne mišice, temveč tudi centralni živčni sistem. Študije so pokazale, da aktivno zvečenje poveča prekrvavitev možganov do 40%.

S pomočjo silikonskega pripomočka- aktivatorja, v dentozofiji preko ciljanih vaj ter natančno določenega urnika nošenja, treniramo centralno žvečenje (obojestransko, ritmično, simetrično). Aktivator pri tem stimulira tudi nevronsko mrežo, ki je v povezavi z dihanjem, požiranjem in držo telesa.

Najnovejše raziskave dejansko kažejo, da otroci, ki dihajo na usta pogosteje razvijejo simptome, ki kažejo na ADHD sindrom.

Starši opazujete svoje otroke. Ali ponoči smrčijo, imajo večinoma odprta usta, ali zvečijo le na eni strani, je jezik na pravem mestu na nebu (ali leži spodaj)?

Telo potrebuje podporo pri samoregulaciji. In ta regulacija se začne z osnovami ponovnega učenja pravilnega dihanja, požiranja in žvečenja. Ponovna vzpostavitev prav teh funkcij bo v veliki meri doprinesla k bolj umirjenemu obnašanju otrok, pa tudi vsesplošnemu miru v njih samih.

Simona Vidmar, dr.dent.med.

31/03/2025

Dihanje na usta žal ni samo slaba razvada, temveč močno spremeni razvoj čeljusti ter slabo vpliva na zdravje celega telesa.

Medtem pa dihanje na nos

☆ izboljša zmogljivost porabe kisika
☆ pomiri živčni sistem
☆ ojača funkcijo pljuč
☆ izboljša kakovost spanca
☆ izboljša koncentracijo
☆ regulira krvni pritisk

V dentozofiji ne opazujemo le dihanja izolirano, temveč medsebojni vpliv dihanja na usta, funkcijo jezika in žvečne muskulature.

Aktivator nam vsakodnevno pomaga, da dihamo na nos, spomni nas, da jezik damo za zgornje zobe in na nebo ter z vajami enakomerno obojestransko uporabljamo žvečne mišice. Sčasoma nam vse te funkcije postanejo spet "domače", kar zelo vpliva na sproščenost in zdravje celega telesa🤸🦷🍀



Simona Vidmar, dr.dent.med.

09/02/2025

DENTOZOFIJA KOT CELOSTNA METODA, ki predstavi pomembno povezavo ustne votline s celim telesom

Zobozdravniki premalo povdarjamo, kako osnovne funkcije kot so dihanje na nos, pravilno požiranje in enakomerno žvečenje na obe strani, bistveno vplivajo ne samo na ustno zdravje, temveč na zdravje in dobro počutje celega telesa.

Preventiva v zgodnjih letih je bistvena, v kasnejših letih pa lahko preko ponovnega učenja osnovnih funkcij dosežemo pomembne spremembe.

Pomembne so torej naslednje funkcije:

1.DIHANJE NA NOS
Če se le to zamenja z dihanjem na usta, se npr.zaradi zmanjšanega pretoka sline poveča izsušenost sluznic, kar vodi v večji riziko za karies ter zobnih oblog, tudi vnetja so pogostejša.

2.POŽIRANJE
70x na uro, 2000x na dan se preko refleksa požiranja jezik "parkira" na nebo in s tem pripomore k širjenju in raztezanju zgornje čeljusti ter dolgoročno omogoči dovolj prostora vsem zobem.
Nepravilni vzorec požiranja torej obremeni zdrav razvoj čeljust in s tem celega telesa.

3.ŽVEČENJE pretežno na eni strani asimetrično oblikuje čeljusti, zamakne središčnico ter vodi do bolečin in disfunkcij v sklepu ter posledično tudi v predelu mišic na vratu, glavi in hrbtu.
Enostransko žvečenje je sicer lahko povzročeno tudi z npr. previsoko zalivko ali prevleko, lahko pa se človek tekom življenja "navadi" žvečenja na eni strani in ker so te žvečne sile res izredno velike (do 420kg/cm2), je njihov vpliv toliko večji. Žvečne mišice so v resnici najmočnejše mišice v našem telesu.

Te bazične funkcije delujejo pravzaprav neopazno, imajo pa izredno daljnosežne posledice na rast, razvoj čeljusti, držo celotnega telesa in s tem na kvaliteto življenja.

Dobra novica je, da z malimi spremembami dolgoročno lahko preprečimo velike težave. Prav tako lahko tudi že zelo izražene simptome precej omilimo.

Dentozofija (dentis=zobje, sophiae=modrost) je celostna metoda, ki se preko fokusa na zobe, usta in čeljusti osredotoča na zdravje in dobro počutje celega telesa.

Pravilno dihanje, žvečenje in požiranje so namreč osnove za korektni telesni in duševni razvoj ter med drugim tudi za dober spanec.

V dentozofiji z nošenjem aktivatorja (1uro/dan, ponoči in 5 minutnimi vajami ), ki se izbere s pomočjo posturološkega testiranja (osnova je torej telesni odgovor) vplivamo na vse tri zgoraj omenjene funkcije. Cilj je harmonizacija celega telesa.

Priporočamo jo OTROKOM, ki dihajo na usta, imajo ponavljajoča vnetja grla, ušes in nosu, imajo težave z nepravilnim izraščanjem zob (tesno stanje, ...), smrčanjem, težavami s področja logopedije, pa tudi funkcionalno okvarjenim vidom. Tudi odvajanje od dude ali sesanje prsta z aktivatorjem dosežemo nežno in hkrati učinkovito.
Pri pravočasnem ukrepanju ter zadostni motivaciji, se naši otroci lahko ognejo nošenju fiksnih ortodontskih aparatov.

Prav tako ima metoda zelo velik doprinos ODRASLIM . Indikacije so predvsem težave v področju sklepa, kraniomandibularne motnje (bolečine v čeljustnih mišicah, omejeni gibi čeljusti, pokanje), bruksizem (škrtanje/stiskanje), tinitus (piskanje v ušesih), smrčanje, glavoboli ter bolečine v področju vratu in ramen in hrbta.

DENTOZOFIJA prinaša v naš prostor celosten pristop ter holističen pogled na ustno votlino kot najpomembnejši del telesa.



Simona Vidmar, dr.dent.med.

01/01/2025

Srečno 2025✨️

Naj bo leto prijazno do vas in vašega zdravja🍀

26/07/2024

Jutri bomo na OI v Parizu držali pesti za našo in vašo zobozdravnico Nino Kostanjšek💪🍀🛶

Med olimpijskimi debitanti bo v Parizu tudi Nina Kostanjšek, sicer sploh prva slovenska veslačica v zgodovini olimpijskih iger.

03/01/2024

V letu 2024 vam želim, da se naučite poslušati svoje telo ter da postavite sebe in svoje zdravje na prvo mesto.

Srečno✨️

03/01/2023

Naj bo leto 2023 leto prijaznih in iskrenih nasmehov, z zavedanjem, da je ustno zdravje temelj za zdravje celotnega telesa in da smo sami najbolj odgovorni zanj. Mi pa vam z našim znanjem in strokovnostjo stojimo ob strani, vas vzpodbujamo in nudimo pomoč, ko je ta potrebna🍀🦷🍎

30/10/2022

"Kako to, da imam karies in je potrebno vrtati? Saj me nič ne boli."

Na podobna vprašanja zobozdravniki odgovarjamo precej pogosto.

Pred kratkim sem v ambulanti celo slišala stavek "Pred 10 leti sem nehal hoditi k zobozdravniku, ker so mi vsakič vrtali."

Posvetimo se torej vprašanju, ali karies (zobna gniloba) boli. Karies je proces demineralizacije (raztapljanja) zobne strukture, vzroki zanj so različni in sem jih opisala v zadnjem zapisu.

Velika večina ljudi začuti bolečino zaradi kariesa, ko je le ta že precej napredoval in se približal zobnemu živcu (pulpi). Bolečina se največkrat pojavi v obliki občutljivosti na mrzlo/ vročo hrano in pijačo. Spontane in kljuvajoče bolečine so redkejše in so največkrat posledica že napredovalega oz.nezdravljenega kariesa.

Kar želim poudariti je, da karies v svojih začetnih stadijih ne boli in zelo redki ljudje dejansko začutijo neke vrste nelagodja (ali celo bolečine), ko je karies še v začetni fazi (torej v sklenini in dentinu). Seveda je odvisno od stopnje našega odziva na bolečino, vendar je dejstvo, da ogromno ljudi pride k zobozdravniku šele, ko začne boleti in je karies največkrat že napredoval do živca. Takrat je zelo velikokrat žal prepozno, da bi zob še lahko rešili pred devitalizacijo (omrtvičenjem živca).

Sam proces kariesa navadno ni zelo akuten (hiter) in lahko traja tudi več mesecev (včasih tudi več), da napreduje. To je zelo različno in odvisno tudi od našega imunskega stanja, prehrane itd.

Ker zobozdravniki s svojim znanjem, izkušnjami ter s pomočjo rentgenskega slikanja odkrijemo karies bistveno prej, preden le ta povzroči škodo vašim zobem, priporočamo kontrole vsako leto. Ne samo zaradi zob in kariesa, tudi obzobna tkiva zahtevajo enako pozornost!

Svojim pacientom rada rečem "K splošnemu zdravniku greste takrat, ko zbolite, k zobozdravniku pa se je smiselno naročiti, ko vas še nič ne boli."🙂🦷👩‍⚕️

Simona Vidmar, dr.dent.med.

29/12/2021

Naj vam staro leto odnese vse strahove, viruske in kariese, novo pa prinese obilo zdravja, ljubezni ter odličnega zobozdravnika😉🍀❤

07/04/2021

"Redno in temeljito si čistim zobe in še vedno se mi delajo kariesi. Kako to?"

Vedno bolj pogosto se mi zgodi, da me pacienti sprašujete kaj še lahko, poleg rednega čiščenja in izogibanja sladkarijam, naredite za zdravje svojih zob.

Kratke in enostavne razlage vam zobozdravniki ne moremo dati. Ni samo sladkor in ni samo čiščenje. Tudi ni samo genska predispozicija oz.nagnjenost k zobni gnilobi.
Je pa en zelo velik dejavnik, ki se ga mnogi ne zavedate dovolj, kako široko vpliva na naše zdravje nasplošno. To je naša prehrana.

Konkretno v ustih to pomeni zelo velik vpliv na sestavo naše sline. Slina je medij, v kateri se zobje kopajo 24/7🙂. Je čudežna snov ( sestavljajo jo voda, encimi, elektroliti, beljakovine idr. organske snovi) ,ki omogoča remineralizacijo (torej reparaturo "načetega" zoba) zobne sklenine, vendar le pod pogojem, da je njen pH 7'0-7'4, kar pomeni nevtralen do bazičen. Encimi iz sline tudi začnejo prebavni proces in tako olajšajo delo zobem.

Če želimo torej, da so naši zobje v za njih čimbolj optimalnem okolju, moramo biti pozorni, da v naše telo vnašamo živila, ki so bolj bazična (trenutno nas narava obdarja z divjimi zelišči kot so koprive, čemaž, šparglji, pa tudi ostala zelena listnata zelenjava je bazična, oreščki in semena, presni kakav, leča, čičerika, divji riž, zeleni čaj, pira,proso, amarant,...) in se izogibamo hrani, ki povzroča kisel pH (kava, črni čaj, sadni čaj, sladke pijače, alkohol, jajca, meso, mlečni izdelki, pšenica,...)
Za ljubitelje sladkega naj omenim, da obstaja sladilo, ki ohranja bazicno okolje v ustih, to je brezovo sladilo ali Xylitol.

Optimalno naj bi bilo zaužitje 20% kisle in 80%bazične hrane.

V ustih cel čas obstaja sistem (puferski), ki presežek kislin nevtralizira, mi pa ga lahko z zavestno izbiro živil pri tem podpremo.

Na sestavo sline in posledično zdravje zob, pa zelo vpliva še en dejavnik, ki ga največkrat niti ne jemljemo resno. To je stres.
Pri stresu se zmanjša količina sline, spremeni se njena sestava in kot taka ne služi več zaščiti zob in prebavi optimalno.

Z zdravo prehrano, veseljem in bolj brezskrbnim pogledom na življenje, boste torej pomagali tudi svojim zobkom🦷🤸‍♀️🙂

Simona Vidmar, dr.dent.med.

29/01/2021

Včasih zapojemo tudi v ambulanti🎶🙂🎻

Zdravniška zbornica SlovenijeZbor in orkester medicinskih delavcev SlovenijeVse se da (Vlado Kreslin)Idejna zasnova: Vesna Pekarović Džakulin, dr. med.Dr. Z...