01/04/2026
Petek popoldne, sedim na rdečem stolu na ljubljanski urgenci. (Naveličana? Itak. Samo sliko poglej.)
Nekaj ur pred tem ...
“Auu, mateeerrr!” zatulim, ko se mezinec na levi nogi, čeprav v copati (v copati! Si predstavljaš brez?) odloči iti na drugo stran roba postelje kot ostali prsti. Sezujem in vidim, da je ostal pod kotom. Boli? Če ne stopim direktno nanj, sploh ne. “Tole je za zdravnika,” mi reče mož. Ajde, naj bo.
In zato sem na petek popoldne tu, ko bi pravzaprav raje delala vse drugo. A me ne skrbi. Saj ne boli, torej je vse ok, ne? Mogoče lahen zvin?
Potem pa presenečenje. “Dobro ste se,” pokomentira zdravnica, ki mi imobilizira zlomljen (!) mezinec. “Res ne boli? Drugi tulijo, ko jim moram premakniti prst s tako poškodbo.”
Izvem, da gredo trakovi dol čez tri tedne. ☀️ Začutim, kako se vzpostavi Povezava in dobim jasen uvid: lahko grem na plesni dogodek, na katerega zelo rada grem, v katerem se povežem s seboj in drugimi in res izplešem Sebe. S feelingom bo šlo, je občutek. Pa lahko grem nekaj dni zatem na prvi kratek oddih, na katerega grem sama z možem prvič po rojstvu hčerke. (Ultra zasluženo.)
“Ne boli. Le ustavili smo te,” čutim, zaznam. “Čas imaš in prostor. Za nujno okrevanje, a brez bolečin. 🔥 Za to, da se povežeš z delom sebe, ki morda še malenkost zadržano maha, a se želi povezati v celoto, ki se je lahko veseliš. 🔥 Za to, da končno narediš to, kar nameravaš že mesece, pa kar ni bilo pravega časa, pa kar ni bilo prave inspiracije ... 🔥 Za to, da se umirjeno vrneš na rutino meditacije, ki jo pogrešaš že od rojstva hčerke.”
In tako je. Meditiram, striktno z dvignjenim stopalom ❤️ Pišem, pišem, pišem. (Bom delila, ko bo pripravljeno, brez skrbi.) Povezujemo se, uvidi letijo tudi za druge, jasno, brezkompromisno, kirurško natančno in nenaporno. Tudi online gre lepo. Povezava teče. Delo v živo bo pa počakalo.
☀️ Izpuščam tudi to, da lahko doma pripomorem le minimalno, poskrbim zase in to je to. Vem, da je za vse poskrbljeno.
𝗞𝗱𝗮𝗷 𝗽𝗮 𝗷𝗲 𝘁𝗲𝗯𝗲 𝗻𝗮𝘇𝗮𝗱𝗻𝗷𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝘁𝗮𝗸𝗼 𝘂𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝗹𝗼, 𝗱𝗮 𝘀𝗶 𝘀𝗲 𝘃𝗽𝗿𝗮𝘀𝗮𝗹𝗮, 𝘇𝗮𝗸𝗮𝗷 (in morda celo vedela, da ni 'brezveze')?
☀️ Vse bo počakalo. Svet teče tudi, če malo izstopiš. A povezave ostanejo. Vse je v redu.
Tu s tabo (in s sabo),
Nataša
P. s. Sliko sem s sporočilom “Kje sem?” poslala kupu prijateljev in celo objavila – del zabave ob prekladanju s stola na stol in hodnika na hodnik na urgenci 😉