https://www.tjasamacerl.com/, https://breakupbestici.si/

Svetovanja in masaž ⎜ Tjaša Macerl, Ljubljana (2026)

08/12/2025

Vsi ljudje, ki jih spoštujem imajo drzna in močna prepričanja, ne sredinska, mlačna in všečna. Vsi ljudje, ki jim zaupam in se po njih zgledujem, imajo zato tudi svoje nasprotnike, ampak imajo tudi zveste podpornike.

Da sporočilo pride do pravih ljudi mora biti enostavno, prodorno, razločno, izčiščeno in močno. Če je moja vsaka druga beseda disclaimer, da se zaščitim, potem moje sporočilo ni dovolj jasno in ne bo prišlo do tistih, ki ga rabijo.

Ostalo bo zapakirano v mlačno zlato sredino, ki bo delovala za vse. A takrat ne bo delovalo za nikogar.
Ljudje bodo samo indiferentni in ne bodi imeli nobene reakcije.

Ker nas je strah dobiti sovražnike, ne pridobimo niti podpornikov. Zblediš v množici posplošenih sredinskih mnenj, tvoja teorija nikoli ne dobi prepoznavnosti, nikoli ne narediš impakta.

Kadar pa so ljudje do tebe karkoli drugega kot indiferentni, pa veš, da delaš nekaj prav.

Ko sama pišem o dejtanju, o manipulaciji, o težavah samskih žensk, o dating gapu, o narcisih, o samospoštovanju, o travmi zapuščenosti, o stilih navezanosti, se povprečna ženska, ki je v srednji šoli spoznala svojega pravega in ima zdaj že dva otroka, ne bo prepoznala.

Ne bo vedela o čem sploh govorim. Mislila bo, da sem prestroga, zafrustrirana ali vzvišena, da so moja mnenja pretirana in standardi nerealni.

Ampak hkrati njeni nasveti njeni samski prijateljici, ki je bila travmatizirana v odnosu: “Saj bo! Bodi pozitivna!”, “Just go out there”, “Saj ni tako mislil, malo spusti standarde”, “Ah, saj se bo zgodilo tudi tebi, ko boš najmanj pričakovala..” totalno nekoristni in jo bodo pustili nerazumljeno.

Razumela pa jo bom jaz. Zato ne nagovarjam vsake ženske, moje sporočilo mora biti dovolj jasno in drzno, da najde pravo.

In vem, da vedno, ko govorim svojo resnico tvegam, da bo napačno interpretirana, ampak s tem hkrati premagagujem strah pred vidnostjo. Ker govorim za tiste, ki razumejo takoj. Tiste, ki imajo to izkušnjo in dojamejo globino vsake besede.

Zato nočem biti več generalna, da bom varna. Varnost bom iskala v svoji resnici, ki jo utelešam in govorim. Ker želim, da moje sporočilo najde prava ušesa in deluje za tiste, ki to rabijo, ne za vse. 💕

30/11/2025

Doma za spomin in opomnik hranim bele skinny jeans hlače iz Bershke številke 34, čeprav so mi že zdavnaj premajhne in karto za koncert Petra Graša. 😀

Oboje zame reprezentira nekaj posebnega- trenutek, ko sem se spet spomnila tega, kdo sem, po tem ko sem to pozabila.

Moj prvi fant je imel rad naravne tone in materiale, po principu uporabnosti, ne pa modernosti, zato sem se, da bi mu bila všeč, sčasoma tudi jaz začela oblačiti kot on. Izbirala sem čim manj vpadljive praktične kose in pozabila na to kako pomemben del mene je, da se oblečem izrazito in ženstveno. Na koncu sem začela hoditi okoli v dolgočasnih oblekah, kot reklama za Iglu sport in povsem izgubila svoj sijaj.

Po tem ko sva se razšla sem v Bershki, čeprav je on preziral cenene znamke, kupila tiste bele vpadljve hlače, ker sem v njih čutila svojo strast. Prvič nisem razmišljala kaj bo on komentiral in naredila to zase.

Zaradi drugega fanta sem začela poslušati elektronsko glasbo in hoditi na partije, zato da bom kul in da bom pripadala. Čeprav z glasbo ni nič narobe, sem se večkrat tam počutila kot vesoljec in vedela, da to ne bi bila moja prva izbira. Ko sva se razšla, sem šla v dveh mesecih dvakrat na Grašov koncert, da sem se spomnila ob čem meni zaigra srce in kaj je res moje.

Ker vem kako je, ko usahneš in v ogledalu vidiš tujca, se danes nikoli ne pogajam glede tega kdo sem. Za nikogar več ne spreminjam svojega stila, niti glasbe, interesov, družbe, tega kaj jem, kako razmišljam, kaj mi je smešno, kako si organiziram dan. Ne izgubim sebe, ker se sprašujem kaj naj bom za druge. Zvesta ostajam sebi.

V majhnih VSAKDANJIH stvareh.

Ker večina žensk reče; “Sploh ne vem kdaj se je to zgodilo, ampak kar naenkrat sem izgubila sebe.”

AMPAK SEBE NIKOLI NE IZGUBIŠ KAR NAENKRAT, AMPAK V KONTINUIRANIH MAJHNIH AKCIJAH.

Samo posledice pridejo kar naenkrat. Sebe pa smo začele izgubljati že veliko prej. Skozi tako mimobežne navidez nepomembne situacije, da jih nisi niti opazila. Ampak so se seštevale in delček po delček zabrisale tebe, da te na koncu več ni bilo.

Ko se trudiš nekomu biti všeč, izgine oseba, ki mu je bila všeč na začetku. Zato vrni FOKUS NASE in bodi všeč sebi. Varno je biti ti. 💕

01/11/2025

💕

16/10/2025

Zakaj se je olajšal, ko si šla? 😇

04/10/2025

Zdravljenje je integracija. Človek, ki ni naredil integracije, nima integritete. Integriteta je zato lastnost ozdravljenjega človeka.

Kajti integriteto lahko ima nekoga, ki je sestavljen in celovit. Če ni integriran, ampak je fragmentiran na ranjene delčke sebe, ki delujejo vsak po svoje, potem ne more biti skladen.

Kajti integriteta je skladnost s tem kar si, je skladnost med tem, kar govoriš, misliš in počneš. Integriteto ima nekdo, ki pozna sebe, ki je celovit, koherenten in ozaveščen.

Človek brez integritete pa se obrača z vetrom in nikoli ne veš kateri del njega ga bo usmerjal danes.

Zato je za integriteto potrebno zdravljenje z integracijo ranjenih disociranih delčkov sebe, ki so zaradi travm ostali zamrznjeni v času. V njih je ujeta emocija in način odzivanja iz časa, ko so nastali.

Ti deli skozi čas pridobijo svoje lastne osebnosti, ki izmenjujoče upravljajo z nami. Postanejo naši notranji protektorji, katerih edina naloga je, da preprečujejo soočenje z nelagodjem in bolečino.

Tudi če za ceno naše dobrobiti, rasti in dobrih odnosov. Te ločene in neintegrirane osebnosti v nas ustvarjajo kaos in konflikt. Tako človek ni sposoben delovati iz svoje integritete, tudi če hoče.

Pri takem človeku nikoli ne veš ali mu lahko zaupaš in se nanj zaneseš, ker ne veš ali ti bo nekaj rekel v obraz in čez pet minut naredil nekaj drugega.

Nikoli ne veš kaj res čuti, kaj pa dela samo iz upora ali ugajanja. Nikoli ne veš ali je njegov “ja” v resnici “ne” in obratno.

Osebe brez integritete so zato lahko nehote dvolične in dvoumne. Naredijo vse prav, ampak ne čutiš njihove pristnosti. Pri njih nikoli ne veš pri čem si in katera od njihovih osebnosti stoji pred tabo.

Človek, ki pa je stopil na pot zdravljenja, ima v sebi še vedno različne verzije sebe, ampak te med seboj delujejo harmonično kot celota.

Ta človek dela ozaveščene odločitve iz svojega avtentičnega in avtonomnega jaza.
Pri njem veš kaj je “ja” in kaj “ne”. Veš za čem stoji. Ob njem se nikoli ne počutiš spregledano, ampak si ne drzeš čez njegove meje. Ob njem čutiš stabilnost, mirnost, postavljenost.

Čutiš skladnost, čutiš človeka, ki je stopil na pot integracije, da je lahko v integriteti. 💕

30/01/2025

👆 Pot do boljših odnosov 👆

07/01/2025

Po sprehodu se usedem na klopco, odložim telefon in se ozrem okoli sebe. Zaslišim šepet dreves, ki jih upogiba veter, ptičje petje in sneg, ki se rahlo osipa iz dreves.

Hvaležna sem za mir v sebi. Ni mi samoumeven, ker je v meni večinoma življenja divjala vojna. Ta spokojen januarski trenutek me spomni na mir, ki se poleže na bojnem polju tik po bitki.

V zgodovinskih ali mitoloških filmih po velikih bitkah, kjer se najprej stopnjuje napetost, adrenalin, kjer se gre za vprašanje zmage in poraza, življenja in smrti, vedno napoči tišina.

Tišina z ganljivo glasbo v ozadju, ki daje melanholičen občutek miru. Ko se preživeli, sprehajajo po bojnem polju in gledajo, kaj je še ostalo. Ne glede na to, ali slavijo zmago takoj po bitki v zraku nikoli ni veselja. Vedno je najprej žalovanje.

Ta mir me je spomnil na moja zadnja leta življenja. V meni so se v tem obdobju končale bitke in primež travme, ki je kontolirala moje življenje. Ni več nenehnega boja, adranalin je popustil, moj živčni sistem ne operira več na golem preživetju. Čutim in slišim sebe. In prijetno mi je biti jaz v svojem telesu.

Ampak ne glede na zmago in hvaležnost najprej nisem čutila veselja, ampak žalovanje. Za vsem, kar mi je bilo zaradi tega odvzeto. Včasih sem imela občutek, da se sprehajam po pogorišču vojne in iščem, kaj je še preživelo. Večkrat mi je žal za mladost, ki je zaradi tega nisem mogla izživeti tako brezskrbno, večkrat mi je žal za ljudi, ki sem jih zaradi tega izgubila, za to, kako sem mučila samo sebe, za priložnosti, ki sem jih spustila. Žal mi je za odločitve iz strahu, ne iz srca.

Pomembno je dati prostor tudi žalovanju, ki pride takoj po zdravljenju. Šele takrat vidiš kaj bi lahko naredil drugače.

Ampak takrat nisem mogla in ne obtožujem se za to! Ne glede na škodo, je ta bitka naredila tudi prostor v meni in pepel je naredil zemljo še bolj rodovitno. Čeprav imam občutek, da spet začenjam znova, mi je lepo opazovati vse te popke zelenja, ki poganjajo na tem polju. Čutim, da so bila posejana močna semena in se veselim, da se začnejo kazati.

Ne morem trditi, da v mojem življenju ne bo več bitk, sem pa vedno bolj vesela za vse, kar je ta prinesla in tudi odnesla.❤️‍🔥

09/07/2024

To, kar doživljaš zdaj, doživljaš zadnjič. Ali je dobro ali je slabo, ali je začetek ali je konec- nikoli se ne bo ponovilo. Ne takšen način, ne v takšnem telesu, ne s takšnim zavedanjem, ne v takšnem svetu.

Nihče ne stopi dvakrat v isto reko, je rekel Heraklit. Ker to ni več ista reka, pa tudi sam nisi več isti človek.

Ko sem bila mlajša, se sploh nisem zavedala neponovljivosti vsakega obdobja in situacije. Pravzaprav sem si želela, da bi vse čim hitreje minilo. Vse, kar se mi je dogajalo, sem želela preskočiti ali pospešiti, samo da bi bila že nekje drugje, ne tam, kjer sem.

Sčasoma pa sem ugotovila, da življenje ne deluje tako. Da kljub temu, da želiš prehiteti vse na poti, da bi prišel v “obljubljeno deželo,” nikoli ne prideš do oaze, kjer ne bi bilo več nobenega izziva. Vsako obdobje pride s svojimi dobri in svojimi slabimi platmi. Ni zelene veje, kjer nič ne more iti več narobe.

Zakaj bi torej tako želel biti nekje drugje? Zakaj bi želel biti drugačen? Zakaj bi želel biti nazaj ali naprej, če bo itak vsako obdobje prineslo svoje specifične izzive in lekcije?

Ko si najstnik, idealiziraš odraslost. Ko si starejši, idealiziraš mladost. Ko si samski, idealiziraš partnerstvo, ko si s partnerjem, idealiziraš samskost. Ko še nisi mama, idealiziraš materinstvo, ko imaš otroka, idealiziraš življenje brez otrok…

Zakaj bi v sezoni jagod hrepenel po pomarančah? Zakaj ne vzameš tega, kar ti življenje ponuja zdaj? Za vse je sezona v življenju. Nobena ni boljša niti slabša, ponudi samo drugačne pogoje.

Pride čas, da imaš partnerja, čas, da si samski, čas, da delaš kariero, čas, da se izobražuješ, čas, da potuješ…za vse pride čas! Če ga še ni bilo, ne pomeni, da ne prihaja!

Vsako poglavje se vsakemu zgodi ob drugem času, ker imamo vsi drugačno zgodbo. Ko bi sama rada, da neka izkušnja mine ali hitreje pride, si rečem, da je ta zdaj neponovljiva, da je čas za njo in da je nikoli več ne bo! Poskusim se ji odpreti in ostati z njo prisotna z vsem, kar prinaša.

Še prekmalu pridejo neke stvari, zato uživajmo, dokler jih ni. Prekmalu se končajo, zato uživajmo, dokler jih imamo.

Ne potiskaj reke naprej, ker reka teče sama od sebe!💖

06/05/2024

Usodna ženska. Skrivnostna, omamna, nepozabna. Ženska, ki pusti vtis. Ženska, ki se ji ni moč upreti.

Koncept usodne ženske je znan že iz starodavnih zgodb, a je razcvet doživel šele v kinematografiji 20.stoletja. Bolj kot zaradi zapeljivega izgleda, je ženska usodna zaradi svoje karizme in magnetične energije.

Njeno usodnost pa večinoma povezujejo z vplivom, ki ga ima na moške. Samo usodna ženska lahko spremeni moškega, ki ga ni mogla spremeniti nobena druga. Samo usodna ženska mu lahko zmeša glavo in zamegli njegov razum. Samo usodna ženska se te svoje moči zaveda in jo zna tudi uporabiti.

Mnogo žensk sanja o tem, da bi bile fatalne. Da bi imele moč, da vplivajo na moški um- tako, da on tega niti ne opazi. Da bi se bil moški pripravljen spremeniti samo zaradi njih, da bi zanje naredil karkoli in bi se tako počutile vredne in pomembne.

Zato ženske vklopijo svoje čare, da bi ga vrtele okoli prsta. Zato izkoristijo njegove šibke točke in ga poskušajo zmanipulirati. Zato čustveno izsiljujejo, da bi dosegle svoje.

Ženska uporablja vse te prijeme, da bi dobila vlogo usodne ženske. A na koncu ti prijemi postanejo usodni še za njo samo. Tako kot usodna ženska iz starih filmov, takšna ženska tudi v resničnem življenju ponavadi še sama potone skupaj s svojo agendo in manipulacijo. Preračunljivost in izsiljevanje se vedno vrnejo kot bumerang direktno vate.

Zato mislim, da prava usodna ženska v resnici nima toliko opraviti z vplivom na moške in s tem nima nobene agende.
Usodna ženska ravno nasprotno ne rabi moškega, da bi se spremenil zaradi nje, da bi se počutila vredno in posebno. Usodna ženska samo ve kdo je, kaj si zasluži in kaj je najboljše zanjo. Živi skladno s sabo in se dobro počuti v svoji koži. Kdor lahko živi v sozvočju z njeno vibracijo pride v njeno življenje, kdor ne, gre. S tem kako spoštljivo nosi sebe, kaže standard kako naj jo nosijo drugi.

Samo ženska, ki je dovolj samozavestna, da ji ni treba nikogar prepričati, spreminjati in očarati, je lahko neustavljivo zapeljiva in vplivna.

Ker noče biti usodna, to postane. 💖

24/03/2024

Eden najbolj oči odpirajočih nasvetov, ki sem ga dobila, ni bil od kakšnega duhovnega guruja, ampak od moje “nohtarce”. 💅

Ko mi dela nohte se pogovarjava o življenjskih izzivih in jaz ji rečem, da moram delati na sebi, da bom bolj mirno sprejemala obnašanje svojega trenutnega fanta.

Da sem preveč zahtevna, anksiozna, nesigurna vase, da pretirano odreagiram, da moram delati na svojih vzorcih….Da moram imeti dovolj rada sebe, da ne bom imela več pričakovanj od njega…da moram hoditi na vse možne terapije, da bom dovolj dobra…

Ona me posluša in mi reče…”Veš, Tjaša, ni treba vedno spreminjati sebe, včasih moraš samo zamenjati ljudi v svojem življenju in ugotoviti, da nič ni narobe s tabo.

“Kako to misliš ni nič narobe?” sem bila začudena, ker sem takrat iz vseh strani poslušala samo, da sem jaz problem. “Ti ne razumeš, ljudje, ki res delamo na sebi, bomo vedno spreminjali sebe, ne drugih ljudi”, sem se ji upirala.

A čeprav se to ni skladalo s spiritualno doktrino po kateri sem živela, sem ob njenih besedah začutila izjemno olajšanje. Za hip sem pomislila, da morda pa res obstaja paralelna realnost, kjer bi vse te moje “napake” za nekoga drugega bile kvalitete. Da z mano ni nič narobe.

Se pravi moja naloga ni, da se prilagodim na pogoje v katerih ne morem zacveteti, ampak, da zberem pogum, da jih zamenjam.

To narediti pomeni se spremeniti.

Skozi to dejanje premagaš svoj strah in svoj vzorec. S tem dejanjem se odločiš zase in začutiš ljubezen do sebe. In to pomeni, da spremeniš svojo energijo, s katero takšnih okoliščin več ne privlačiš.

Ja, moram delati na svojih odzivih in sprejeti odgovornost za svoja čustva ne glede na obnašanje druge osebe, ampak to ne pomeni, da se moram kriviti za svoje občutke in dvomiti vase.

Ja, spreminjati moram sebe, ampak ne za to, da bom dovolj za drugega. Ja sprejemati moram druge, ampak to ne pomeni, da toleriram vsako obnašanje. Ja, vsaka težka situacija je priložnost za duhovni razvoj, ampak to ne pomeni, da nalašč vztrajam v nepodpornem okolju.

In res je kot pravijo; “Before you diagnose yourself with depression or low self-esteem, first make sure that you are not, in fact, just surrounded by assholes.” 💖 😉

08/03/2024

Emancipirana ženska verjame, da si mora sama izboriti to, kar želi dobiti.. Ne čaka, ampak gre v akcijo. Tekmuje, dokazuje, priskrbuje.

Svojo energijo usmeri navzven. Usmeri jo v cilje, usmeri jo v lov. Gre iz sebe.

Čeprav je ženski princip “be-ing”, je ženska prestopila v moški “do-ing”. Misli, da nihče ne bo naredil nič namesto nje, zato se ne zanaša na druge. A se hkrati s tem ne zanaša niti nase.

Ni več v svoji esenci kot jajčece, ki izžareva svojo moč, prisotnost, prezenco in potentnost, ampak prevzame vlogo semenčeca, ki se bori, tekmuje in lovi.

Ženska pozablja, da lahko sama privablja. Da ni treba, da toliko počne, ampak je včasih dovolj, da je.

Da se nasloni v svoj lasten obstoj, dobro počutje v svojem telesu, v čutenje sebe, v svoj notranji pristan, v svoje notranje zadovoljsvo in srečo ter počaka kaj se zgodi.

A če jajčece prevzame vlogo semenčeca in se mu začne samo približevati, na koncu pride do tistih, ki so ostali v ozadju, ne do tistih, ki so kvalitetni in uspešni in bi prišli sami do njega.

A ker ne zaupa tej svoji moči, jih lovi in ravno s tem zgreši. Tako se ženska izčrpa, ne dobi željenega in hkrati izgubi še sebe. Postane razočarana, nezadovoljna in utrujena.

In ne govorim samo o moških, ampak o vsem v življenju. Če izsiljuješ in se boriš, boš dobila manj, kot to kar ti pripada. Če se ovrednotiš in živiš, pride samo.

Zato ženska, ne beži v do-ing, najprej poskrbi za svoj be-ing. Poskrbi za to, da si dobro, da se čutiš, da lahko daješ in sprejmeš, da imaš v sebi strast do življenja in ustvarjanja, da si rada ti! Potem se vse lažje zgodi!

Upam, da bomo imele dovolj poguma za to!
Lep dan žena! 💖

14/01/2024

“Vi ste samotni jezdec”, mi pred leti rekla astrologinja na branju karte. “V življenju boste prečkali veliko skupnosti, bili del njih in se učili, ampak nikjer se ne boste ustalili. Vi nikamor in nikomur ne pripadate. Vi boste jezdili naprej po svoje, vi imate svojo pot…”

Ta napoved je bila zame kot smrtna obsodba.To je bilo zadnje kar sem želela slišati v tistem trenutku, kajti želela sem vse nasprotno. Želela sem biti priljubljena, želela sem biti del nečesa. Tako kot vsi. Morila me je osamljenost in občutek, da nikamor ne spadam.

Zakaj nikjer ne najdem svojega mesta, zakaj mi nobena identiteta ne ustreza, zakaj nimam veliko prijateljev, zakaj imam v vsaki skupini občutek, da nisem del njih? Zakaj se počutim kot vesoljec na Zemlji? Zakaj sem “outsider”?

V osnovni šoli nisem spadala med popularne, niti med čudake, čeprav sem bila vsega po malo. Nisem bila piflar, ampak nisem bila neumna. Ko sem odrasla se nisem našla med akademiki, niti med poslovneži, niti umetniki, niti med influenserji, nisi med spiritualci, čeprav sem se gibala med vsemi.

A kljub temu, da me je ideja o nepripadanju strašila, mi je z leti postala vedno ljubša. Razumela sem jo.

Ko ne spadaš nikamor, spadaš vsepovsod. Ker spadaš vsepovsod, ne spadaš nikamor. In to je svoboda. Prosto gibanje. Pripadam, ampak lahko tudi ne. Ustavim se, ampak grem naprej. Ne razlagam kam in zakaj.

Ker me ne ovrednoti in definira skupina, se moram sama. Ker ne prirejam sebe, da bi pripadala, moram zaupati sebi in svojim odločitvam. Ker nikamor ne spadam, moram pripadati sebi. Ne iščem se več, ker sem se našla v sebi.

Ni bolj varnega mesta kot tvoj notranji steber. Ni večje potrditve kot stik s seboj in zaupanje sebi. Ni večje svobode, kot pripadati vsem in hkrati nikomur. 💖

O tvojih občutkih nepripadanja se lahko pogovoriva na tretmaju! Vse je odvisno od perspektive. Izberi tisto, ki manj boli!

Svetovanja in masaž ⎜ Tjaša Macerl

08/12/2025

30/11/2025

01/11/2025

16/10/2025

04/10/2025

30/01/2025

07/01/2025

09/07/2024

06/05/2024

24/03/2024

08/03/2024

14/01/2024

Address

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category