17/02/2025
Zgodba: Ne puščaj jeze pred vrati 🐺
Nekoč sta v gozdu živela volk in sova.
Volk je bil močan in hiter, a njegovo srce je bilo polno neizgovorjenih besed. Ko mu je lisica ukradla plen, je le zarenčal in odšel naprej. Ko ga je medved odrinil stran od vodnega izvira, je stisnil zobe in popil le nekaj kapljic iz luže.
"Jeza je nevarna," si je volk govoril. "Če jo spustim blizu, bo požgala vse, kar imam."
Zato je vedno, ko jo je začutil, pustil jezo pred vrati svoje votline.
Sova ga je dolgo opazovala. Bila je stara in modra, poznala je jezik vetra in skrivnosti teme. Nekega večera, ko je volk legel k počitku, je priletela bliže.
"Volk," je rekla. "Zakaj si tako tih?"
"Ne smem pokazati jeze," je odvrnil volk. "Jeza grize in uničuje."
Sova je zamišljeno nagnila glavo in nato zamahnila s krili. "Pridi z mano," je rekla.
Vodila ga je do vhoda v njegovo votlino, kjer je volk skozi mesečino zagledal prizor, ki ga ni pričakoval. Tam, v skrajnem kotu votline, so ležale temne, zvite sence – kot duhovi, ki so čakali v tišini. Strupeni, smrdljivi prepleteni v grmado, ki je dihala s težkim, mračnim godrnjanjem.
"Kaj je to?" je zašepetal volk.
"To je tvoja jeza," je rekla sova. "Pustil si jo, da zgnije. Namesto da bi jo uporabil kot ogenj, si jo spremenil v temo."
Volk je nekaj časa pretresljivo strmel v grozljive sence...
Nato pa je doumel – jeza, ki jo je odganjal, se ni razblinila. Le rastla je, postajala nekaj tujega in hladnega.
"Kaj naj storim?" je vprašal.
Sova je pobrala majhno senco in jo vrgla v ogenj. Plameni so vzplamteli v čisti, zlati svetlobi.
"Ko te jeza obišče, ji prisluhni. Poglej, zakaj je prišla. Uporabi jo kot moč, ne kot breme."
Od takrat naprej volk ni več puščal svoje jeze pred vrati. Ko ga je kdo ogoljufal, je jasno povedal, da tega ne sprejme. Ko kdo prestopil njegove meje, je zarenčal – ne da bi grizel, a dovolj, da so ga slišali.
In tako je volk živel z močjo ognja, ne zastrupljen s pepelom.
Kajti jeza, ki jo sprejmeš, te brani. Jeza, ki jo zapustiš, te zasužnji.
🔥🔥🔥
Tudi ti puščaš jezo pred vrati? Kaj pa če jo ob naslednjem obisku povabiš k sebi, jo sprejmeš... in vprašaš česa te uči 🧡
