01/05/2026
1. Maj:
ko služba ni več užitek, ampak počasi postajata breme, nekaj ni več kot je bilo, kar naenkrat se počutimo šibkega, da ne zmoremo več
Vedno več ljudi se sooča z izgorelostjo, ki je posledica nečesa globljega.
Je ponavljanje določenih vzorcev. Poglejmo možne izvore, vzroke in spremembe na bolje na primeru.
Uroš (izmišljeno ime) je uspešen v službi, veliko dela in do sedaj mu je to prinašalo zadovoljstvo, imel je zagon, veselje. Sedaj je na točki kjer čuti, da nekaj ni več kot je bilo. Najraje bi vse spustil iz rok, izčrpava ga, čuti, kot da ne zmore več. Vsi želijo nekaj od njega, dan za dnem.
Nekoč moški, poln elana in moči, postaja šibek, razdražljiv.
Izvor za izgorelost in šibkost se začenja že veliko prej, v otroštvu:
- V primarni družini so bili starši čustveno odsotni, pohvaljen je bil le, ko je dobil dobro oceno
- Veliko je bil kritiziran ali primerjan z bolj uspešnim sošolcem/prijateljem
- Zelo dobro je poznal stavek »kaj bodo pa drugi rekli«
- Starša sta se družila s prijatelji, v družbi pomembnimi, spoštovanimi, uspešnimi in dobro situiranimi ljudmi
- Večinoma, kar je smel ali ne smel, je bilo pogojeno s tem, da ima dobre ocene
- Imel je ogromno obšolskih dejavnosti, čeprav bi se raje družil s sovrstniki,…
Glede na te izkušnje, si je ustvaril miselnost, da je vreden le, če je uspešen in priden ter da so čustva šibkost.
Kar je logično, popredalčkano in pod kontrolo je edino varno in pravilno. To je iz otroštva s seboj prinesel v odraslo obdobje.
Vse to mu je sicer omogočilo, da je uspešen in v tem je čutil zadovoljstvo. Ljudje so ga tako spoštovali, jemali resno, počutil se je pomembnega, vrednega. Da je prišel do tega, je moral pritiskati nase, biti perfekcionist.
Tako si je ustvaril vzorec, ki pa ga je spravil na rob – njegovo fizično telo ni več zmoglo.
Šibkost si je težko priznal, vendar ker se mu je slabšalo zdravstveno stanje, je nekaj moral ukreniti.
Občutke pomembnosti in večvrednosti je skozi potrditve in delo torej iskal zunaj sebe.
Ko se je šele z najinim doslednim spremljanjem njegovih reakcij in delovanja:
- naučil videti, kje in kako nezavedno pritiska nase,
- ko sva se naučila, da je globlje začel sprejemati in čutiti sebe (vendar ne zgolj skozi svoje dosežke),
je tako dobival nazaj varnost. S tem si je povrnil v otroštvu izgubljene občutke, posledično pa potem tega ni več potreboval iskati v zunanjem svetu.
Zdravstveno stanje se mu je izboljšalo, sedaj živi v večji lahkotnosti in spontanosti, dela, kar ga veseli, neodvisno od tega kakšen mora biti...
Posluša sebe. Začel je izražati to, kar čuti in si želi, namesto tega, kako uspešen in pomemben je.
Z ozaveščanjem in "popravljanjem" izvorov se začenja pot v avtentičnost, v življenju tukaj in zdaj.
Svet znotraj nas.
Ines
