Psihološko svetovanje Ana Šušteršič

22/04/2022

22/03/2022

Anksioznost je stanje pretirane, konstantne intenzivne zaskrbljenosti in strahu povezane z vsakodnevnimi situacijami in skrbi za prihodnost. Lahko se spremeni v panični napad. Kdaj lahko rečemo, da imamo anksiozno motnjo? Občasna anksioznost je namreč normalni del življenja. O motnji anksioznosti govorimo takrat, ko doživljamo ponavljajoče se epizode nenadnih občutkov intenzivne anksioznosti, strahu ali groze, ki dosežejo vrhunec v par minutah (panični napad). Ti občutki se zgodijo sredi normalnih dnevnih aktivnosti ali pa ko se odpravimo na dopust. Govorimo o generalizirani motnji anksioznosti in specifičnih fobijah (npr. socialna fobija, fobija pred ločenostjo od drugih / samoto, fobija pred zaprtimi prostori itd.). Kakršnokoli motnjo anksioznosti imate, terapija pomaga. Ne odlašajte.

26/01/2022

Kako poteka delo v skupini za osebno rast in razvoj? Te zanima več o tem?

20/01/2022

Tokratna skupina za osebno rast in razvoj je namenjena vsem, ki imate izzive in probleme v odnosih, težko navežete pristen stik, pogrešate iskreno partnerstvo in prijateljstvo...imate slabo samopodobo, čutite sram, strah, zadrego, neupoštevanje, zavrnitev ipd. pri odnosih in pri uveljavljanju v skupini, najsi bo to v družini, med znanci in prijatelji ali na delovnem mestu. V skupini bomo razvijali osebne in socialne kompetence, vadili komunikacijo in se v varnem okolju zrcalili, da boste lahko v svojem tempu napredovali.
Za več informacij mi pišite na: ana.sustersic@tmi.si ali v messenger. Pričnemo, ko bo skupina imela 6 članov. Toplo vabljeni na pot soustvarjanja novih priložnosti za več zadovojstva v življenju.

18/01/2022

Ustanavljam novo skupino za osebno rast in razvoj. Pišite mi v messenger, če želite dodatne informacije.

25/12/2021

Božični prazniki so lahko zelo lepi, lahko pa tudi zelo stresni. Kakor vsak navaden dan, naša sreča in zadovoljstvo sta povezana s tem, kako dobro uresničujemo svoja pričakovanja in koliko vlagamo v to, kar si želimo.
Si to, kar delaš, misliš, čutiš večino dni.

20/12/2021

Še vedno si lahko ustvariš lepo življenje, čeprav si izgubil/a leta zaradi travme, duševne motnje ali zlorabe. Tvoje zgodbe še ni konec.

09/04/2020

Kje ste danes na krivulji kompetenc? Julie Hay je na temelju krivulje žalovanja avtorjev Elisabeth Kubler-Ross in Davida Kesslerja razvila krivuljo spopadanja s spremembami:
1. stopnja: Imobilizacija ali šok. Potrebujemo nekaj časa, da sploh razumemo kaj se dogaja. V tej fazi nekateri ljudje ne delajo nič, samo procesirajo, nekateri pa delajo stvari v paniki, brezglavo.
2. stopnja: Zanikanje. Obnašamo se tako kot v preteklosti - pretekle navade, prepričanja, vedenja uporabljamo v novi situaciji in pričakujemo, da bodo delovala.
3. stopnja: Frustracija. Prepoznamo, da se bomo morali vesti drugače in ne vemo kako. Lahko se pojavi jeza, ki je odraz nemoči.
4. stopnja: Sprejemanje. Opustimo stališča in vedenja, ki so bila udobna in uporabna v preteklosti. Lahko se pojavi žalost - žalujemo za prejšnjimi načini, prejšnjim življenjem.
5. stopnja: Razvoj. V tej stopnji se osredotočimo na razvoj veščin in znanj, ki jih potrebujemo v novi situaciji.
6. stopnja: Uporaba. Konsolidiramo svojo identiteto in našo spremenjeno vlogo. Razvijemo nove lastne poglede, nove načine delovanja, odnose z drugimi itd.
7. stopnja: Izpopolnitev. Zdaj se počutimo udobno in kompetentno tako kot pred šokom, a z novo identiteto, novo vlogo, v novi realnosti.

17/06/2019

Pozdravljeni, dragi prijatelji, prosim pišite mi na novi e-mail naslov: ana.sustersic@tmi.si

29/06/2018

10/02/2018

A study suggests that levels of perfectionism have risen significantly among young people since 1989.

12/09/2017

»Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto potiho. Ko je opazna, pa je že zelo hudo,« pravi Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti, ki deluje pri Zdravstvenem domu Nova Gorica. Vsak dan dobijo štiri klice ljudi na pomoč, ker so njihovi svojci ali prijatelji zasvojeni z vi...

05/08/2017

Kako psihopatologija obuhvata skup različitih duševnih, mentalnih i emocionalnih poremećaja, izrazi „psihopatija” i „psihopata” se povremeno koriste u javnosti u najširem značenju da bi se označila osoba sa nekim od ovih poremećaja. U medicini se izraz psihopata ranije koristio u jednom užem značenj...

05/08/2017

Tony White wrote:
The Don’t make it or Don’t succeed injunctions often go along with a try hard driver. This shows the power of parental approval and attention which is often underestimated. Children watch very closely what gets mother’s attention and what gets her approval and they modify their behaviour considerably to fit with that. Behaviour that gets mother’s approval and attention will occur far more often that behaviour that does not. The child will do this quite unconsciously.

Mario the plumber is always battling adversity to get to the end of the level, but when he does, there is just another level so he never reaches the end and can feel success, there is always another level to fight through. The child learns that it is the fighting adversity that one has to do and one never achieves the final success. Try hard and don’t succeed.

School reports are another good example of this. Say a child brings home a report and has one A, three Bs and a D. What gets the parental attention? If the parents spend most of their time talking about the success of the A and Bs then the child learns you get mother’s attention for success. As I said before do not under estimate the power of this stroking pattern and the influence it has on people and their life scripts. This child grows up expecting and getting strokes for succeeding rather than trying hard. So they tend to succeed in what they do in life because that is what gets the strokes and attention.

If a parent acknowledges the A and Bs but then thinking they are doing the right thing spends the most time talking with the child about how they can improve in the subject where they got the D. The child realises you get parental attention for the non success and the hard areas of life where you have to try hard to succeed. So what happens when they grow up? They expect the same will happen. And they unconsciously make it happen. You don’t get the attention for succeeding you get it for the struggle in life and the trying hard to succeed. So that is how they end up living life.

Then there are primary schools in Australia who have a policy of not giving out prizes for first in running races. In the first 3 or 4 years of school children will not get any prize for winning races as they think this is bad for the children and that they have to learn that everyone is a winner. Absurd and damaging!!

What does this say to the children who come first, second and third? The kids are told to run as fast as they can and try as hard as they can when running in the race. So they do try really hard in their running and then the child who comes first gets nothing. What message is that giving to the child? He tries really hard and when he has success by coming first, second or third he gets nothing. No strokes or approval for success but all the attention is given for trying really hard. He learns to get stokes in life you have to try really hard and when you succeed you get nothing - the Don’t succeed injunction.

02/08/2017

Vsi potrebujemo malo nežnosti.

This diver must have been really surprised....This seal certainly isn't shy!

02/08/2017

Dolgočasje je pomemben ključ do boljšega ravnovesja v posamezniku, ne glede na starost. Če smo dovolj potrpežljivi, da se prebijemo skozi nemir, najdemo stik z ustvarjalnostjo, ki pomeni veliko več od slikanja, risanja, oblikovanja. Ustvarjalnost je v nas, tako spoznavamo same sebe, naučimo se izražati. Ustvarjalna obdobja vsebujejo tudi skorajda meditativne trenutke zamišljenosti, ki vodijo k miru in izpolnjenju praznine, kakršno smo občutili še pred uro. Zato je ustvarjalnost zelo pomembna za otrokovo samopodobo: postanejo manj odvisni od tega, da morajo biti podobni drugim, da bi jih sprejeli, in postanejo samostojnejši. Vse skupaj dejansko vodi k večjim socialnim sposobnostim. Jesper Juul