Društvo Abstinent Vipavske doline

12/04/2026

Med zidovi preteklosti: abstinenti na raziskovanju gradu Rihemberk
V nedeljo, 12.4. smo se člani Društva Abstinent Vipavske doline odpravili na prijeten in sproščen izlet. Zbrali smo se v jutranjih urah in ob 8.30 krenili na pot proti Braniku. Že sama vožnja do vasice Pedrovo je minila v dobrem razpoloženju, ob klepetu in pričakovanju lepega dne.
Po prihodu pred vasjo Pedrovo, kjer smo parkirali, smo si najprej privoščili jutranjo kavo, ki nam je dala dodatno energijo za nadaljevanje dneva. Od tam smo se peš odpravili proti gradu Rihemberk. Pot je bila prijetna in primerna za vse udeležence, hkrati pa nas je spremljala čudovita narava.
Ob prihodu na grad nas je pričakala vodička, ki nam je na zanimiv in poučen način predstavila zgodovino gradu Rihemberk. Izvedeli smo veliko zanimivosti o njegovi preteklosti, pomenu in življenju nekoč. Po predstavitvi je sledil še ogled gradu, kjer smo si lahko od blizu ogledali njegove prostore in posebnosti. Poseben vtis je naredil vzpon na stolp, od koder se odpira lep razgled na okolico.
Po ogledu smo se z avtomobili odpeljali naprej do Brij, kjer nas je v svojem domu prijazno sprejel član društva Damjan. Tam nas je pričakal bogat narezek, okusno pecivo in osvežilna pijača. Ob prijetnem druženju smo si izmenjali vtise dneva in uživali v gostoljubju.
V popoldanskih urah smo se polni lepih doživetij in dobre volje odpravili proti domu. Izlet je bil uspešno izpeljan, poln prijetnih trenutkov, druženja in novih spoznanj. Takšni dnevi še dodatno povezujejo člane društva in ustvarjajo lepe spomine.
Gregor

07/04/2026

Cvitkovičev GRAM SRCA skozi oči ABSTINENTOV
Večer, ki je odprl stare rane in prinesel novo razumevanje

V prostorih Društva Abstinent Vipavske doline je 7. aprila 2026 potekal poseben večer, namenjen predvsem njegovim članom – ljudem, ki sami hodijo po poti okrevanja od odvisnosti od alkohola. Tokrat so se kot gledalci soočili z drugačno, a hkrati zelo sorodno zgodbo. Ogledali so si dokumentarni film Gram srca, ki ga je predstavil režiser Jan Cvitkovič.

Čeprav film govori o odvisnosti od mamil, je bil za člane društva izkušnja globoko osebna. V zgodbah, ki so se odvijale na platnu, niso videli “drugih”, temveč deloma tudi sebe – svoje padce, borbe, dvome in iskanje poti nazaj. Razlika v substanci je hitro zbledela, ostala je skupna izkušnja zasvojenosti.

Gram srca gledalca ne vodi skozi razlago problema, temveč ga postavi v središče človeške zgodbe. Prav to, je člane društva najbolj nagovorilo. Film ni ponujal odgovorov, temveč je odpiral občutke – in ti so bili v dvorani močno prisotni.

Po projekciji je sledil pogovor z režiserjem, ki je zbranim prisluhnil in z njimi delil svoje poglede na nastajanje filma. Poudaril je, da ga ne zanimajo oznake, temveč ljudje in njihove zgodbe.
»Najprej moraš videti človeka, šele potem lahko razumeš vse ostalo,« je dejal Jan Cvitkovič.

Za člane društva je bil večer tudi priložnost za refleksijo lastne poti. Mnogi so v tišini spremljali film, nato pa v pogovoru počasi odpirali misli, ki jih je sprožil. Film o mamilih je tako postal prostor, kjer so lahko znova premislili svojo izkušnjo z alkoholom – brez primerjanja, temveč z razumevanjem.

Dogodek je pokazal, kako tesno so povezane različne oblike odvisnosti in kako pomembno je, da se o njih govori odprto. Za člane Društva Abstinent Vipavske doline to ni bila le projekcija, temveč del njihove poti – še en korak k razumevanju sebe in drugih.

Večer se je nato nadaljeval v bolj sproščenem tonu. Ob domačih dobrotah, so se člani zadržali v pogovorih, kjer so se težke teme prepletale z vsakdanjimi trenutki. Ob smehu, izmenjavi izkušenj in občutku skupnosti se je znova potrdilo, da okrevanje ni le osebna pot, temveč tudi skupna zgodba, ki jo pišejo skupaj.
I.Hočevar - Đono

15/03/2026

Veselo in optimistično vzdušje na skupščini

Na prav poseben dan – 10. marca, na dan mučencev – so se člani Društva Abstinent Vipavske doline zbrali na redni letni skupščini. Srečanje je potekalo v prijetnem, prijateljskem in optimističnem vzdušju, kjer ni manjkalo dobre volje, iskrenih pogovorov in ponosa na skupne dosežke.

V prvem delu skupščine so člani prisluhnili poročilom o delu društva v preteklem obdobju ter načrtom za prihodnje leto. Pomemben trenutek srečanja so bile tudi volitve novega vodstva društva. Dosedanja predsednica Anita Štor je po uspešnem obdobju vodenja simbolično predala štafetno palico novemu predsedniku Ivu Petelinu. Člani so se ji zahvalili za njen trud, predanost in energijo, ki jo je vlagala v delo društva. Novo vodstvo pa je z veliko zagnanosti napovedalo, da se bo zagrizeno lotilo novih izzivov in nadaljevalo pot povezovanja, podpore in skupnih zmag.

Posebej ganljiv trenutek je bil namenjen obeležitvi pomembnih jubilejev abstinence. Iskrene čestitke in velik aplavz je prejel Ivan Ličen, ki letos praznuje kar 40 let abstinence in članstva v društvu – izjemen dosežek, ki je navdih za vse člane. Prav tako so se razveselili uspeha Tomaža Malika, ki je dosegel 10 let abstinence, pomemben mejnik na poti treznega in odgovornega življenja.

Ker je skupščina potekala prav na dan mučencev, ni manjkalo niti nekaj hudomušnih besed in nasmehov. Člani dobro vedo, da prava moč ni v tem, da človek ne pade, ampak da vedno znova vstane in z nasmehom nadaljuje svojo pot. In seveda, z majhno zamudo, so bile podeljene rožice ob 8. marcu našim ženam.

Po uradnem delu je sledilo sproščeno druženje, kjer so si člani izmenjali izkušnje, obujali spomine in si zaželeli še veliko skupnih korakov na poti treznega in izpolnjenega življenja. Posebne čestitke in dobre želje so namenili tudi slavljencem, ki so v teh dneh praznovali ali bodo rojstne dneve.

Skupščina Društva Abstinent Vipavske doline je tako še enkrat pokazala, da društvo ni le organizacija, temveč predvsem skupnost ljudi, ki si stojijo ob strani in skupaj z optimizmom gledajo naprej. Novo vodstvo pa že pogumno zre v prihodnost – zagrizeno v nove projekte in nove uspehe.
I.Hočevar - Đono

10/03/2026

07/03/2026

ČESTITKE OB DNEVU
ŽENA, 8. MARCU

24/02/2026

Pohod z razgledom: Rilkejeva pot in Devinski grad

Ker za dežjem vedno posije sonce, je na morju zagotovo lepo, še posebej pa v tem zimskem mesecu, ko sončni žarki že prebujajo naravo. Člani Društva ABSTINENT Vipavske doline smo se v nedeljo, 22. februarja odločili za obisk Sesljana in Devinskega gradu na Zamejskem Krasu.
Pohod smo pričeli ob kampu Mare Pineta po znameniti Rilkejeva poti, ki je del naravnega rezervata Devinske stene . Ime poti je povezano z češkim pesnikom in pisateljem Rainerju Maria Rilkej, ki je v začetku 20. stoletja tu gostoval in ustvarjal. Poteka po vrhu strmega klifa nad Sesljanskim zalivom. Med potjo smo si ogledali ostanke podzemnih bunkerjev in postojank iz 1.svetovne vojne,ki so služili za opazovanje napadalcev. Uživali smo v lepem razgledu na Sesljanski zaliv ,vse do Slovenske obale in Istre ter prispeli do Devinskega gradu kjer nas je že čakal vodič g. Franko in nas popeljal po parku, ki ga obdaja. V bližini je bilo izza oken slišati čudovit zvok klavirja, saj tu deluje tudi Jadranski kolegij združenega sveta mednarodne srednje šole, ustanovljene leta 1982.Privablja in združuje najboljše dijake različnih narodnosti iz celega sveta, in jih pripravlja na mednarodno maturo.
Pravzaprav sta tu dva gradova. Starejši, ki je v ruševinah in novi, ki je bil zgrajen v 14.stoletju kot nadomestek propadajočemu staremu. Skozi zgodovino se je menjalo tudi več lastnikov, sedaj je v lasti potomcev ugledne rodbine Thurn und Taxis, ki je grad obnovila in ga upravlja pravnuk princ Dimitri.
Pravo doživetje je bil ogled grajskih prostorov opremljenih z dragocenim pohištvom zgodovinskimi dokumenti, originalnimi pismi, družinskimi slikami in starodobnimi umetnostnimi grafikami, bogato knjižnico…. Iz ene od soban smo stopili na balkon, prostrana modrina morja, zvoki valov so nas za trenutek popeljali v tiste čase, ko se je tu sprehajala gospoda v vsem razkošju, ki ga je grad in takratno življenje nudilo. Urejeni prostori sedaj služijo tudi za poroke, protokolarne dogodke in koncerte.
Tu so nekoč gostovali in se družili ugledni gostje: Johann Strauss, cesarica Elizabeta Avstrijska (znana kot "Sissi"),grofje Chambordski,avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand,Franz Liszt,Paul Voliry ter Gabriele d'Annunzio.
Iz grajskega dovrišča smo se po 38 stopnicah povzpeli na manjši razgledni stolp in vstopili v bunker iz 2. svetovne vojne, ki se nahaja v bližini.
Dan smo zaključili v poznih popoldanskih urah z živahnim kramljanjem in okusnim kosilom v eni izmed naših kraških vasic. Lepo je bilo, kot je vedno med pravimi prijatelji.

Romana M.

15/02/2026

V duhu pusta, valentinovega in prijateljstva

Na dan sobote 14.februarja, ko sta se prepletla razigrani pust in srčno valentinovo, je DZA Postojna pripravilo prijetno in vsebinsko bogato srečanje društev, povezanih v Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije. Dogodek je potekal na Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojna, kjer so se zbrali predstavniki društev, strokovni sodelavci ter številni prijatelji.
Srečanja se je z veseljem udeležilo tudi Društvo ABSTINENT Vipavske doline, ki je s svojo prisotnostjo prispevalo k občutku povezanosti, medsebojne podpore in skupnega poslanstva – krepiti zdrave življenjske navade ter ohranjati trdne odnose med člani.
V uvodnem delu je gostitelj predstavil delovanje društva v preteklem letu – uspešne programe, redna srečanja, vključevanje novih članov ter sodelovanje z drugimi organizacijami. Poseben poudarek je bil namenjen načrtom za prihodnje leto, ki prinašajo nove aktivnosti, dodatna izobraževanja in še več medsebojnega povezovanja.
Sledili so pozdravi gostov in predstavnikov društev, ki so izpostavili pomen sodelovanja znotraj zveze ter poudarili, da je prav skupnost tista, ki posamezniku daje moč in oporo na poti osebne rasti.
Posebno težo je dogodku dalo predavanje prof. Andreje Brenčič Vukmir, specialistke zakonske in družinske terapije, z naslovom »Čustva kot lepilo odnosa«. Predavateljica je na razumljiv in življenjski način spregovorila o pomenu izražanja čustev, poslušanja in razumevanja v odnosih – tako partnerskih kot prijateljskih. Njene besede so bile še posebej simbolične prav na valentinovo, ko se spomnimo, da so toplina, spoštovanje in bližina temelj vsakega zdravega odnosa.
Po uradnem delu je sledila večerja ter zabavni »lov na košaro«, polno dobrot, ki je v dvorano prinesel dodatno mero smeha in tekmovalnega duha. Večer se je nadaljeval v plesnem ritmu ansambla Mali Bend, številni udeleženci pa so si nadeli tudi pustne maske in s tem še dodatno obogatili prijetno vzdušje.
Srečanje je znova pokazalo, kako dragocena so tovrstna druženja – ne le zaradi formalnih vsebin, temveč predvsem zaradi pristnega človeškega stika. Društvo ABSTINENT, je s ponosom sodelovalo na dogodku in potrdilo, da ostaja aktivni del skupnosti, ki gradi na solidarnosti, spoštovanju in medsebojni podpori.
V duhu pusta, ki simbolizira veselje, in valentinovega, ki poudarja moč čustev, je bilo srečanje lep opomnik, da so prav odnosi tisti, ki dajejo življenju globlji pomen.
I.Hočevar- Đono

21/01/2026

Mrzel veter, topla volja – pohod na Trstelj

„ku wnih piha burja, je fajn na gorkem bet..“ pravi ena že davno nazaj zmagovalka narečne popevke. No, mi se burje nismo ustrašili in v organizaciji četrte skupine našega društva ‚napadli‘ hrib Trstelj.
V nedeljo, 18.1.2026, smo ob prihodu na vznožje hriba (pri vasi Temnica) tradicionalno popili kavo in se podprli s keksi. Večslojno oblečeni (kot čebule), pokriti s kapami, da se skoraj nismo prepoznali, smo zagrizli v klanec in v dobri uri osvojili vrh. Hitrost gibanja zraka na vrhu je bila neprimerna za daljši postanek, zato smo si čaj in kavo privoščili v koči.
Počasi smo se spustili do avtomobilov in sklenili, da preizkusimo, če je res lepše na toplem. Spotoma smo si ogledali še cerkvico sv. Martina nad Brjami.
Za naš običajni skupni zaključni obed smo se zato preselili na vipavske Brje k našima članoma Damjanu in Darji. Lačnim in rahlo utrujenim so šeli v slast narezeki, ki ga jih je pripravil naš član Đono. Povrh pa še Darijini štruklji, toplota gorečih polen v peči, super družba, le komu bi se še kam mudilo?
Ura nas je le dvignila s sedežev, pred odhodom pa smo si ogledali še njihove ogromne jaslice za katere temelje in ‚grušt‘ postavi Damjan, vse ostalo opravita Darja in hčerka. Res lep izdelek!
Sedaj pa čakamo kam nas februarja popelje prva skupina društva.
D. Turk

29/12/2025

VESELO V NOVO LETO

V veselem decembru smo se v soboto, 20. 12. družili v Vitovljah, peli, plesali na takte Leona Samca, z izborom pesmi je poskrbel za pravo praznično vzdušje, svoje smo dodali tudi sami z glasbenimi željami in kot je nekdo rekel najbrž tudi “Grumove Pašarete”
Glasbeni talent je ob tej priložnosti pokazal in nas prijetno presenit tudi naš Bernard, ki se je Leonu parktrat pridružil. Kot običajno je Anita posameznim članom podelila priznanja za leta abstinence, Ivo pa rožico njihovim “boljšim polovicam”. Nagradili smo jih z aplavzom in željo, da bi vztrajali na poti, ki nas povezuje in vsi skupaj kot pravi pevski zbor zapeli … za prijatelje si je treba čas vzet, se poveselit… Anita je pred mikrofon povabila tudi Đonota – nekdanjega predsednika in terapevta Tomaža, ki sta dodala nekaj misli.

S sprehodom po ulicah Ajdovščine, okrašene z nešteto lučkami, ki pričarajo vso decembersko čarobnost in toplino, smo se v ponedeljek, 29. 12. poslovili od iztekajočega se leta ter s čajanko v društvenih protorih pozdravili novo. Tudi ko bodo lučke ugasnile, ohranimo svojo iskrico svetlobe, prijaznosti, razigranosti…
Marta V.

23/12/2025

NOVE POTI PONUJAJO PRILOŽNOST
ZA HVALEŽEN POGLED NA STARE POTI

In potem mi reče Dragan: »Še jaz bi rad nekaj rekel Tomažu!« In reče: »Hvala tebi, hvala vsem, ker ste me kot tujca tako lepo sprejeli.« In Tomaž mu odgovori: »Ti nisi tujec, ti si naš in to, kako smo te sprejeli, to so tvoje zasluge!«

Ekola, takšen je ta naš Tomaž, vedno najprej dober človek in potem dober terapevt. Za tiste, ki ga ne poznate, Tomaž Makovec je družinski človek, zaposlen v zdravstvenem domu v Ajdovščini, natančneje na urgenci. Pred približno dvajsetimi leti je postal terapevt takratnega Kluba zdravljenih alkoholikov Ajdovščina, današnjega Društva Abstinent Vipavske doline, z letošnjim decembrom pa se uradno od nas poslavlja. Člani društva, ki smo ga imeli radi, ga imamo in ga bomo imeli radi, smo ta URADNO poslavlja vzeli zelo zares. Tomaž nam je namreč obljubil, da bo z nami še sodeloval, res da bolj občasno, ampak ravno dovolj, da smo mu sploh dovolili oditi.

Ker, oprosti Tomaž, ma resnično ni naša krivda, če si nam zlezel pod kožo. Če ne bi bil tako presneto iskreno človeški, širokega gledanja in pri tem še zabaven, ma kdo bi se sploh sekiral nekaj časa nazaj, ko si v svojem tankočutnem stilu naznanil, da te družina potrebuje malo več in ti njih prav tako in da iz tega razloga ne moreš več biti naš terapevt. Veš, kaj bi ti takrat rekli, če bi bil samo terapevt in ne tudi naš prijatelj- Aha, ok, razumemo, ja!- namesto- Ojej, ma nje, ma kej, ma sej si boš še premislil, nje? In ob vsem tem imaš še eno veliko srečo in sicer, da si nam že nekaj let nazaj v naše društvo na prakso vzel Katjo, ki je že do sedaj četrtinko naša in ki je sprejela našo prošnjo, da postane ena taka velika terapevtska mama kar nam vsem štiridesetim pobalinkam in pobalinom. Naj mi kdo ne zameri, ma jaz resnično nimam nikoli občutka, da smo mi eni resni zapeti bivši alkoholiki, ampak bolj eni navihanci, ki so se otresli ene malo pogubne razvade in sedaj nabrito kukajo v prihodnost. Do sedaj sta nam pri tem pomagala Katja in Tomaž; Tomaž v večji meri, Katja v malo manjši, v prihodnje bo pa ravno obratno.

In zato ti v tej priložnosti, dragi Tomaž, iz srca izrekamo en velik hvala za vse za nazaj in za naprej! Naši dragi Katji Zagorc pa želimo eno lepo dobrodošlico v vse štiri skupine in da ji nikoli ne bi bilo žal, da se je odločila z nami preživljati kar dva popoldneva v tednu. Nam je to veliko, upamo, da njej nikoli preveč!

Obema želimo obilo radosti in navdiha na njunih nadaljnjih poteh!
Anita ŠTOR