02/02/2026
OGLEDALO
Ko se pogledam v ogledalo, ne iščem več napak. Iščem sebe. Opazujem sebe. In vidim…
Vidim vse trenutke, ko sem bila utrujena, pa sem vseeno vstala. Ko sem dvomila vase, pa sem kljub temu naredila korak naprej.
Vidim telo, ki je nosilo (pre)več bremen, kot sem si kdaj sploh upala priznati. In vidim srce, ki se ni zaprlo, čeprav bi se lahko.
To ogledalo mi ne vrača podobe.
Vrača mi zavedanje, da sem še tukaj.
Da sem mehka in močna hkrati.
Pokaže tisto notranjo moč, ki je nastajala tiho, brez aplavza.
In za trenutek si rečem tiho, samo zase: hvala, ker nisi obupala.
