07/07/2025
Zadnje čase, ko sam pri sebi delam kar velike premike, veliko razmišljam o dveh zadevah. Ena od njih je stavek »uspeh se ne zgodi čez noč« in druga »you are just one decision away from a totally different life« (samo ena odločitev te loči od totalno drugačnega življenja).
Ljudje pričakujejo spremembo takoj, kot da bi pojedli čudežno tableto in je vse rešeno, ali pa kot da vzameš kakšne psihedelične substance. Ampak tudi tisto počasi mine. Nekako vztrajanje danes ni več vrlina, ki bi jo lahko prepisovali ljudem, saj velikokrat prehitro obupamo in opustimo želje in cilje, ki se nam v danem trenutku zdijo nemogoči. Pa je res tako?
SAMO ENA ODLOČITEV.
To se mogoče zdi res neverjetno, ampak ko sem razmišljal malo bolj globoko in široko, v bistvu to ni tako nemogoče, ker je res. Namreč tudi sam uspeh se ne zgodi naenkrat, ampak je za tem leta in leta dela – predvsem na sebi. In to je vedno najtežji del: posvetiti se sebi, ukvarjati se s sabo in potem prevzeti delo na sebi.
Nič ni iz danes na jutri oz. vsaj nič, kar bi bilo nam otipljivo in vidno. Po enem dnevu fitnesa res ne bomo videli velike razlike, ampak je treba vztrajati in biti konstanten pri stvareh in dejanjih. In to velja pri čisto vseh zadevah, ki jih počnemo. Če konstantno ješ junk, potem debelosti ne moreš uiti ali pa kakšnim drugim težavam, saj se pri različnih ljudeh stvari pojavijo na različne načine.
Samo ena odločitev je potrebna – in to zares drži. Namreč ko se odločimo, in predvsem ločimo od starih navad, je to velik korak, a vseeno samo eden izmed nešteto, ki še pridejo. Nič ni nemogoče in vse je na nas in v nas. Predvsem se mi zdi težava, ker smo navajeni svoje cone udobja in nismo več tako podvrženi iskanju rešitev, sploh zdaj, ko imamo cel svet na dlani. A kljub temu bi bilo fajn.
Zatorej res drži, da smo samo eno odločitev stran od čisto drugačnega življenja. Namreč ko se enkrat ločimo od starih navad in to tudi zares naredimo, naredimo samo en korak naprej. Začeti je težko, a vseeno to lahko prinese domino efekt – kar pomeni korak za korakom, in tako nastanejo spremembe. Obenem moramo biti predvsem hvaležni in pomirjeni s tem, kjer smo, ter sprejemati zadeve – ampak o tem kdaj drugič.
Sej vse to se zelo preprosto sliši, a vseeno tudi sam vem, da to ni lahko. Je pa mogoče za vsakogar. Počasi se res daleč pride in majhne odločitve pripomorejo k spremembam; te pa so velike le toliko, kolikor smo sami pripravljeni vložiti v to.
Čedalje bolj sem prepričan, da si želim ustvariti skupino posameznikov, ki si želijo rasti, pa mogoče sami ne uspejo narediti tega prodora. Namreč sam se večkrat znajdem, da ljudi držijo nazaj lastna prepričanja, in obenem je to potem vzrok, zakaj ne naredijo koraka naprej. Predvsem med mladimi in milenijci se mi zdi, da bi bile takšne zadeve dobrodošle – družiti se s podobno mislečimi, imeti srečanja 1x na teden in se enostavno družiti.
Če se kdo najde v tem, me kontaktiraj ;)
