AEQ metoda

09/11/2025

Večina ljudi verjame, da spremembo v odnosu dosežemo z besedami, razlago in razumevanjem. Mislimo, da če bomo dovolj jasno povedali, kako se počutimo, zakaj trpimo in kaj potrebujemo, se bo nekaj premaknilo. Toda pogosto se ne premakne nič. Besede izginejo v praznini, odziv drugega je šibek, zapoznel ali pa sploh ne pride. V telesu se napetost zgosti, dihanje skrajša, stik postane trd. Takrat smo priča neurejeni nevroosmozi – nevidnemu, a zelo resničnemu zastoju med človekom in okoljem.

AEQ metoda uči, da se red med dvema bitjema ne prenaša preko razlage, temveč preko živčnega reda. Preko glasu, diha, gibanja, prisotnosti. Ko se dva živčna sistema srečata, ne moreta skriti, v kakšnem stanju sta. Lahko se nasmehneta, lahko ubesedita marsikaj, a dih in ton govorita resnico. In šele ko telo resnično začuti, da je red v prostoru mogoč, se začne spreminjati nekaj temeljnega, v razmerju, kako doživljamo drugega in kako drugi doživlja nas.

V tem zapisu opisujem enega najpomembnejših procesov AEQ, ki omogoča, da red začne krožiti med nami in svetom – nevroosmozo AEQ. Ne kot idejo, temveč kot izkustveno realnost, ki odloča o tem, ali živimo v notranji opori ali v stalnem boju za nadzor.

Nevroosmoza AEQ je proces, s katerim Aleš Ernst v AEQ 2.0 natančno poimenuje kroženje reda med človekom in okoljem, med možgani in svetom, med dihajočim živčnim sistemom in tlakom zunanjih okoliščin. V njem se živčni red ne giblje le v eno smer, temveč kroži v obeh: iz okolja v nevrone in iz nevronov v okolje. To pomeni, da okolje s svojim ritmom, zvoki, svetlobo, odnosi, pravili in pritiskom neprestano oblikuje delovanje možganov, medtem ko urejenost ali nered v človeku določata, kako se to okolje doživlja in kako se na koncu vrača nazaj vanj.

Nevroosmoza je tako fiziološki tok informacij in energije med sistemoma, ki drug drugega nenehno uravnavata.
V idealni obliki je to tiho, živo kroženje, v katerem vsak, ki sodeluje, ohranja notranjo urejenost, ritem diha, občutek teže in opore. Sistemi med seboj niso v kroničnem konfliktu, temveč v sodelovanju, kot voda, ki gladko teče med posodama. Red iz okolja vstopa v človeka skozi čutila in dihanje, človekov red pa se vrača v prostor skozi ton glasu, ritem gibanja, kakovost pozornosti in izbiro besed.

V takšnem prostoru se telo odziva usklajeno z ritmom okoliščin; dih je umirjen, glas topel, gibanje mehko in zanesljivo, misel sledi občutku. Nevroosmoza v idealni obliki pomeni, da red kroži brez izgube, da se človek in okolje medsebojno dopolnjujeta. Zunanji svet ne preplavlja notranjega, notranji pa ne vsiljuje svojega tempa okolju. Oboje se sreča v skupnem ritmu, ki ga v AEQ imenujemo mirna odzivnost. Smisel nevroosmoze AEQ ni v izmenjavi informacij, temveč v usklajevanju reda. V tem, da telo in okolje "dihata" po istem času, da se napetost ne kopiči, ampak sproti prehaja in se pretvarja v učenje. Ključno vlogo v procesu nevroosmoze AEQ ima desna možganska polobla.

Kakovost tega procesa pa ni odvisna le od zunanjih pogojev, temveč predvsem od raven čustvene zrelosti in stopnje senzorno-motorične zastrtosti (SMZ) vseh, ki v njem sodelujejo. Čustveno zrela oseba zna čutiti drugega, ne da bi pri tem izgubila stik s sabo. Obdrži izdih, ohrani os, zazna tujo napetost, a se vanjo ne potopi. Njena prisotnost ustvarja mirno polje, v katerem se tudi drugi živčni sistemi lahko urejajo. Nezrela oseba pa ne zmore ločiti lastnega od tujega dihalnega ritma; njen živčni sistem se zlahka zaplete v odzive drugih, njihov pritisk sprejme kot svoj in ga poveča. Namesto kroženja reda nastane kroženje nereda.

Napetost enega sproži napetost drugega, beseda pritisne na besedo, dih se krajša, stik postane tekmovanje. Kjer ni čustvene zrelosti, se nevroosmoza prelevi v živčni kaos, ki ga vsakdo poskuša obvladati z razlago ali umikom, namesto da bi ga uredil z izdihom in tišino.

SMZ ima drugačen, a enako pomemben vpliv. Ko je zaznavna sposobnost otopela, telo ne zmore čutiti drobnih sprememb v dihu, tonu ali pritisku drugega človeka. Tak živčni sistem ne prejema informacij iz okolja in jih ne posreduje naprej; kot da bi bila membrana osmoze zaprta. Nevroosmoza takrat zastane, red se ne prenaša, prostor med ljudmi otrdi. Govor postane mehansko izmenjevanje besed levih polobel brez telesno živčne resonance med udeleženimi. V odnosu, kjer ima ena ali obe strani močno SMZ, se kroženje reda ustavi, kot bi v telesu zastal dih. Urejena nevroosmoza zahteva pretočnost in sposobnost zaznati ter razlikovati drobne spremembe v dihanju, tonu glasu in gibanju drugega, ter dovoliti, da te spremembe prehajajo skozi telo brez obrambe in brez posnemanja.

Ko se čustvena nezrelost in SMZ združita, se nevroosmoza spremeni v prostor prelivanja napetosti. Namesto živčnega sodelovanja nastane medsebojno rušenje reda. Eni prenašajo nered, drugi ga prevzemajo, energija se kopiči, os izgine, dih se pretrga. Takšna komunikacija ne uči, temveč izčrpava. Učinkovit način, da se nevroosmoza povrne v svoj prvotni tok, je vrnitev k učnim pogojem AEQ, upočasnitev, podaljšan izdih, zaznava osi in obnovitev notranje meje. Ko človek znova začuti telo, red najprej steče v njem, nato pa skozi živčni prostor postopno prehaja v okolje.

Zato učenje AEQ ni namenjeno le osebnemu miru, temveč urejanju kroženja reda med ljudmi. Ko se čustvena zrelost poveča in se SMZ zmanjša, živčni sistem postane prožnejši in bolj povezan z okoljem. Nevroosmoza se spet začne premikati v obeh smereh: iz okolja v nevrone in iz nevronov nazaj v okolje. Takrat dihanje vseh, ki sodelujejo, postane počasnejše, glas mehkejši, gibanje tišje, prostor pa mirnejši in bolj usklajen. Red kroži, misel sledi občutku, odnos postane krajši, jasnejši in spoštljivejši. To je ideal nevroosmoze AEQ, živčni tok, ki ohranja red v človeku in red v svetu v isti sapi.

Višanje urejenosti in spoštovanja pristopa AEQ med učitelji in kandidati 2.0 je omogočilo znaten napredek v razvitosti pristopa AEQ in povečanju njegovega učinka na tiste, ki ga uporabljajo. Ta napredek se kaže v globlji povezavi med telesnim redom, čustveno zrelostjo in učnim razumevanjem ter v vedno bolj prepoznavni sposobnosti skupnosti AEQ, da teorijo udejanja v praksi. Tak razvoj zahteva tudi natančnejši in bolj usklajen jezik, ki lahko z večjo jasnostjo izraža, kaj se v procesu učenja in spremembe v resnici dogaja, tako v telesu kot v odnosu, v dihu in v misli. Zato se jezik, ki ga uporabljam za opisovanje procesov v učenju učiteljev AEQ in kandidatov, stalno razvija.

S tem se ohranja živa povezava med teorijo in izkušnjo, med zaznavo in pomenom, med redom v telesu in redom v jeziku, ki ga potrebujemo, da ta red lahko posredujem naprej. Manj ko je v sistemu oseb AEQ z dominanco leve možganske poloble višja je lahko širina in globina AEQ pristopa ob manjšanju verjetnosti zlorab AEQ sistema in naziva AEQ učitelj, ki je do 1. 7. 2025 močno ustavljala razvoj celote. Uvedba pogodbeno urejenega delovanja učiteljev AEQ v sistemu AEQ vsak mesec kaže potrebnost in pomembnost tega reda in odgovornosti za razvoj celotnega sistema AEQ 2.0 in uporabnosti za vse uporabnike, ki ga spoštljivo in pravilno uporabljajo.

Ta razvoj omogoča, da se AEQ metoda 2.0 vse bolj jasno razlikuje od somatike in da se pravilno pozicionira na področju pristopov trajne odprave kroničnih stanj, zaradi vplivov in rezultatov, ki jih omogoča. AEQ 2.0 ne ostaja v okvirih zaznavanja in sproščanja, temveč ustvarja merljive pogoje, v katerih telo, um in odnos postopno vzpostavljajo red, ki ni začasen, temveč trajno prenesen v življenje.

Aleš Ernst, avtor AEQ 2.0

08/11/2025

AEQ podkast #90 - Rekreacija in šport

Kakšen je zdrav, zavesten odnos do športa in rekreacije? Kako dobro med gibanjem zaznavate svoje telo in njegove meje? Za trenutek se ustavite in razmislite – vas gibanje gradi ali izčrpava?
V tokratni epizodi AEQ podcasta se Aleš Ernst in Nina Smole pogovarjata o zdravi uporabi gibanja, o tem, kdaj šport in rekreacija postaneta oblika bega pred sabo ter kako ponovno vzpostaviti stik med telesom in umom.

Spoznali boste:
- ključne razlike med rekreativnim in športnim pristopom h gibanju
- zakaj po vadbi pogosto čutite utrujenost in napetost
- razloge, zaradi katerih spregledate pomembne telesne signale
- razlike med uporabo, izrabo in zlorabo športa – s praktičnimi primeri
- dolgoročne posledice zlorabe športa
- načine, s katerimi običajno kompenzirate telesno pretiravanje
- zakaj v športu redno silite čez rob in se ne znate ustaviti
- kaj je v ozadju močne potrebe po gibanju
- da športne poškodbe niso naključje in
kakšne spremembe lahko pričakujete z učenjem AEQ metode 2.0.

Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako vas AEQ pristop 2.0 lahko podpre pri ustvarjanju bolj zdravega odnosa do gibanja in športa.

Kakšen je zdrav, zavesten odnos do športa in rekreacije? Kako dobro med gibanjem zaznavate svoje telo in njegove meje? Za trenutek se ustavite in razmislite ...

06/11/2025

Kako skozi AEQ pristop razumemo čustveni in**st med mamo in sinom

AEQ metoda razume čustveni in**st kot stanje, v katerem je otrok postavljen v vlogo čustvene opore staršu, ki ne zmore sam regulirati svojih notranjih stanj. Gre za prekinitev naravne ureditve odnosa, kjer odrasli skrbi za otroka in mu omogoča razvoj. V primeru mame in sina se razmerje običajno prikriva skozi skrb, nežnost in tesno povezanost, ki pa presega meje zdrave vzajemnosti in svobode.

Ko mati sina postavi v vlogo poslušalca, zaveznika ali čustvenega zamenjave za odsotnega partnerja, nevede prekine njegovo možnost razvoja moške identitete, ločene od nje same. Sin se v zgodnjem obdobju nauči, da je njegova prisotnost pomembna zaradi materinega počutja, ne pa zaradi lastne vrednosti. Telo se začne temu prilagajati. Razvije se struktura, ki je usmerjena v opazovanje, uravnavanje in prilagajanje razpoloženju matere.

Ko mati sinu zaupa svoje dvome, zamere, osamljenost, bolečino in ga hkrati čustveno navezuje nase, mu odvzame možnost, da razvije notranji prostor zase. V telesu to pomeni napetost v prsnem košu, zmanjšano dihanje, neizražena agresija, zmedenost v področju trebuha in zakasnjen razvoj zdrave moške ločenosti. Sin postane tisti, ki ne sme oditi. Ne sme se postaviti zase. Ne sme postaviti meje, ker bi to prizadelo mamo.

Telo takega fanta in pozneje moškega ohranja vzorec, kjer bližina pomeni dolžnost. Izraz čustev je nadzorovan. Spontanost je zamenjana z občutkom odgovornosti. V odnosih se znova vzpostavi vloga pomirjevalca, zaščitnika, tistega, ki čuti preveč in zato ne zna več čutiti sebe.

V odrasli dobi se sin pogosto znajde v odnosih, kjer nima jasne meje med sabo in drugo osebo. Ima težave z avtoriteto, s samozaupanjem, pogosto išče potrditev, a ne zna sprejeti iskrene bližine brez notranje napetosti. Prisotna je kronična utrujenost, neizpolnjenost in zmedenost, ki jo AEQ metoda prepoznava kot rezultat senzorno-motorične amnezije in strukture, ki ohranja prilagoditev, namesto resnice.

Z AEQ vajami moški začne ponovno čutiti, kje je on in kje so drugi. Z zaznavo in gibanje ne išče uspeha, temveč občutek. Tako se postopoma oblikuje struktura, ki mu omogoča, da je v odnosih prisoten, a ne podrejen. Da ljubi, a ne na račun sebe. Da deluje, ne da bi bil ujet v vlogo, ki ni nikoli bila njegova.

Ko razumemo čustveni in**st med mamo in sinom skozi AEQ pristop, spoznamo, da gre za sistemsko in telesno pogojen mehanizem. In prav zato je možno z doslednim procesom zaznave, dihanja in počasnega gibanja prekinjati njegovo moč in ponovno postati avtonomen.

Na predavanju bomo podrobno razložili, kako in zakaj pride do čustvenega in**sta, kakšne posledice pusti v telesni in vedenjski strukturi posameznika ter kako AEQ metoda omogoča postopno prekinitev teh avtomatizmov.

Na koncu predavanja boste vodeni skozi AEQ vajo za zaznavo. S tem boste lahko neposredno izkusili, kako vaše telo še danes ohranja vlogo, ki ste jo prevzeli nekoč, in kako se počutite, ko stopite iz nje.

Predavanje bo JUTRI – Petek, 7. november 2025 ob 18.00
Čustveni in**st: ko otrok postane čustvena opora staršu
https://aeq.si/izdelek/custven-in**st/

05/11/2025

Mnenje in izkušnja ter vpliv šolanja za učitelja AEQ dihanja 2.0

V času šolanja za učiteljico AEQ dihanja 2.0 (februar 2025) je bilo dogajanje v AEQ sistemu precej turbolentno.
Razvoj metode AEQ v AEQ 2.0 je prinesel v strukturo šolanja spremembe, ki so v vrstah že aktivnih učiteljev AEQ prinesle nemir, ki tudi mene ni obšel.

Znašla sem se v precepu med različnimi mnenji.
K sreči sem imela za sabo že dve leti preobražanja po AEQ metodi in filozofiji, kar je prispevalo k aktivnejši desni možganski polovici, ki je sposobna okolje dojemati širše, globlje in bolj dolgoročno.

Na misel mi je prišel priljubljen citat moje mame »Čič ne da nič!«, kar je pomenilo in še pomeni, da je za premagovanje odpora do spremembe potreben napor.

Spreminjanje samega sebe, svojih globokih prepričanj in vzorcev, zapisanih v podzavesti, pa je področje, ki se – logično - človeku upira bistveno bolj, kot smo pripravljeni zavestno priznati. Ker pa sem »takratna jaz« samo sebe pripeljala v nezavidljiva kronična stanja, me je desna možganska polovica, kljub velikemu odporu podzavesti, prepričala, da sem šolanje nadaljevala po sistemu AEQ 2.0.

Samo šolanje mi je osvetlilo pomen in način dihanja na povsem nov način. Spoznala sem, da v resnici sploh ne diham, ampak »dihcam«, kot v kot stisnjena, prestrašena žival. S pomočjo razlag, vodenih dihalnih AEQ vaj in dihalnih protokolov sem ozavestila vzroke za svoje nepravilno dihanje. Dobila sem pojasnila, kaj je tako dihanje povzročilo v telesu in zakaj sem doživljala in reagirala na svoje okolje na način, ki me je pripeljal do bolezni in do neustreznih odnosov do sebe, družine in širšega okolje. Spoznala sem tudi, kaj je botrovalo temu, da sem zakopala svoje talente. Neustrezno (plitko in hitro) dihanje namreč ne omogoča telesu, da pridobi dovolj življenjske energije za polno, bogato življenje, ampak dovoljuje le funkcioniranje v fazi preživetja.

Po končanem seminarju je sledilo obdobje nekajmesečne integracije. S skupino smo se dvakrat tedensko »brusili« drug ob drugem, se eden od drugega učili, se podpirali, se včasih tudi »prenašali«… Pisali smo domače naloge, mnenja, poročila …
V času integracije so nas zapustili trije člani… Ostalo nas je še osem. Vsi smo opravili licenčni izpit za učitelja AEQ dihanja 2.0. Ja, pred prijavo na izpit je bilo treba zadostiti mnogim pogojem; se marsikdaj z grenkobo zazreti v svojo podobo, ki so jo je odslikavali mentor in skupina.

A naj napišem, da je bilo lahko ali prijetno? Zame ne! Daleč od tega! Kar nekajkrat sem že držala za kljuko vrat, na katerih je pisalo Izhod. Vendar me je vsakič povlekla nazaj energija skupine, odgovornost do sebe in mojih bližnjih, do skupine in AEQ metode, do mentorja, ki nam drži trdno, varno in vzpodbudno strukturo. Počasi, a vztrajno, zanesljivo in nepovratno nižam svojo senzorno motorno amnezijo in vzporedno s tem dvigujem čustveno zrelost. Evo, postala sem že tako samozavestna, da si to celo upam zapisati!

Danes sem hvaležna za ves proces šolanja, ki še traja. Po pridobitvi licence se - kar se tiče obveznosti v sklopu AEQ - ni nič spremenilo: še vedno se dvakrat tedensko srečujemo v skupini. Spremljamo in se veselimo ob napredkih posameznikov. Še vedno vsako soboto sodelujemo na vodenju vaj pod Aleševo taktirko in se bogatimo z odgovori, ki jih daje na naša vprašanja. Še dvakrat mesečno pišemo domače naloge, pišemo poročila o srečanjih… Poslušamo AEQ podcaste, ki nas dodatno izobražujejo.

Z mirno vestjo lahko zapišem, da sem v času šolanja dosegla zaznavno in tudi od okolja priznano preobrazbo svoje osebnosti. Prevetrila sem svoje odnose; razrahljala sem tiste, ki so me izčrpavali in okrepila dolgoročno najpomembnejše. Z opazovanjem svojega diha kot nezmotljivega instrumenta za merjenje stanja, v katerem se nahaja telo, se bolj pravočasno odzivam na preveliko obremenjenost in jo ustrezno reguliram. In s tem preprečujem zdrse v bolezenska stanja, ki so bili prej stalnica.

Irena Smonkar, učiteljica AEQ metode in AEQ dihanja osnovne stopnje 2.0

04/11/2025

Kako skozi AEQ pristop razumemo čustveni in**st med očetom in hčerko

AEQ metoda obravnava čustveni in**st kot izrazito obliko prekinjene in porušene senzorno-motorične zanke med otrokom in staršem. Ne gre za fizično zlorabo, temveč za stanje, v katerem otrok prevzame odgovornost, ki ni v skladu z njegovimi razvojnimi zmožnostmi. Ta odgovornost je vezana na čustveno stabilnost starša in ustvarja dolgotrajen vpliv na strukturo telesa, zaznavo, gibanje in čustveno delovanje otroka.

Ko oče svojo hčerko postavi v vlogo čustvene partnerke, zaupnice ali tolažnice, nevede vzpostavi razmerje, v katerem hči izgubi možnost razvoja lastne identitete. Hčerka ne more razvijati pristne povezave s sabo, ker je njeno telo prisiljeno zaznavati potrebe očeta in na njih odzivati s prilagajanjem, utišanjem in zamrzovanjem svojih impulzov.

Primer hčerke, ki je skrbela za očetovo čustveno ravnovesje in mu pomenila edino uteho, tudi znotraj njegovih samomorilnih fantazij, zelo jasno kaže na funkcionalno zamenjavo vlog. V AEQ jeziku govorimo o situaciji, ko otrok postane tisti, ki regulira stanje odraslega, namesto da bi odrasli zagotavljal pogoje, v katerih se otrok uči, razvija in izraža.

Ko oče hčeri zaupa lastne frustracije, kritike do mame, dvome, bolečino in jo s tem postavi v položaj svetovalke, jo hkrati loči od njene naravne vloge in prekine njeno sposobnost zaznave lastnih občutkov. V telesu to pomeni razvoj kronične mišične napetosti, zmanjšanega dihanja in zamrznjenosti v parasimpatičnem stanju.

Telo takšne hčerke se razvije tako, da ščiti očeta, ne pa sebe. Gibanje postane togo, obrazna mimika zadržana, sposobnost izražanja nezadovoljstva ali umika blokirana. Otrok ne sme razočarati, ne sme biti neprijeten, ne sme zapustiti starša. Z leti se to prenese v odraslost.

V odrasli dobi hči pogosto vstopa v odnose, kjer ponovno prevzema vlogo čustvene opore, se prehitro prilagodi partnerju, izgubi stik s svojimi željami in občutki. Prisotna je zmeda glede mej, kroničen občutek odgovornosti za druge in nezmožnost jasne ločitve med sabo in drugimi. AEQ metoda te posledice prepoznava kot rezultat kronično neprilagojene strukture senzorno-motorične zanke.

Posledično imajo te osebe zmanjšano sposobnost čutenja samega sebe, pogosto ne vedo, kdo so in kaj si želijo. Njihov notranji občutek vrednosti temelji na odzivih drugih, ker so bili v otroštvu naučeni, da je njihova vrednost povezana z zadovoljstvom starša.

AEQ metoda skozi počasne zavestne vaje omogoča, da se oseba ponovno začne učiti razlikovati med zaznavanjem sebe in odzivanjem na druge. S tem se postopoma prekine avtomatski vzorec pretiranega prilagajanja in ponovno vzpostavi zdrava notranja meja, ki omogoča več svobode, stika in resnične bližine brez izgube samega sebe.

Ko razumemo čustveni in**st skozi AEQ pristop, razumemo, da gre za spremembo strukture telesa in delovanja živčnega sistema, ki jo je mogoče prepoznati in postopno spreminjati. Gre za posledico prilagoditve in vsako prilagoditev je mogoče razrahljati, če jo zaznamo, razumemo in se skozi telo ponovno učimo tistega, kar smo morali nekoč potlačiti.

Na predavanju bom podrobno razložili, kako in zakaj pride do čustvenega in**sta, kakšne posledice pusti v telesni in vedenjski strukturi posameznika ter kako AEQ metoda omogoča postopno prekinitev teh avtomatizmov.

Na koncu predavanja boste vodeni skozi AEQ vajo za zaznavo. S tem boste lahko neposredno izkusili, kako vaše telo še danes ohranja vlogo, ki ste jo prevzeli nekoč, in kako se počutite, ko stopite iz nje.

Predavanje je namenjeno vsem, ki želijo prepoznati in preseči nevidne vzorce, ki jih ujamejo v ponavljajoče se vloge; v partnerstvu, starševstvu ali odnosu do sebe.

03/11/2025

Mnenje in izkušnja po šolanju za učitelja AEQ metoda osnovna stopnja 2.0

Na šolanje AEQ metoda osnovna stopnja sem se prijavil, ker sem želel osebno čustveno zrasti, hkrati pa pridobljeno znanje predajati naprej drugim in jim s tem izboljšati kakovost življenja – tako kot je to program že omogočil meni.

Prvo, kar me je pritegnilo, je bil način razlage: vse je predstavljeno zelo preprosto, lahko bi rekel kar “kmečki način”, ki pa omogoča jasno razumevanje. Vaje, ki sem jih sprva jemal kot nekaj povsem običajnega, so se kmalu izkazale za odlično orodje samospoznavanja – razkrivale so skrite resnice in potlačene bolečine, s katerimi sem se spopadal.

Šolanje je zelo dobro zasnovano. Poseben pomen pripisujem domačim nalogam, ki ti naložijo dodatno delo, a se izkažejo za ključne pri novih uvidih, opažanjih in dvigu čustvene zrelosti. Poleg tega je izjemno dragocena AEQ skupina, kjer se učiš izražanja, dinamike odnosov in notranje povezanosti. Sčasoma sem spoznal, da se kar se mi v skupini zrcali, odraža tudi v mojem zasebnem življenju – prvotno prostor svobodnega izražanja je skupina postopoma postala odsev želenih sprememb, ki jih sem začel uvajati v svoje odnose in pri sebi.

Aleš, kot mentor in ustanovitelj AEQ metode, je izjemno strokoven, človek z veliko znanja in izkušnjami. Z njegovo pomočjo sem prišel do številnih novih spoznanj o svojem življenju, kar bi verjetno brez njegove podpore trajalo veliko dlje.

Program AEQ – osnovna stopnja toplo priporočam vsem, ki želijo poglobiti osebno rast, čustveno zrelost in pridobljeno znanje uporabiti tudi za izboljšanje kakovosti življenja drugih.

Bojan Gaberšek, učitelj AEQ metode osnovne stopnje 2.0

02/11/2025

Oikosmoza AEQ je nov izraz v AEQ 2.0, s katerim natančno poimenujemo preliv varnosti in reda med človekom in okoljem ter s tem procese, ki oblikujejo medsebojne odnose. Izraz je avtorsko uvedel Aleš Ernst, ustanovitelj metode AEQ. Ko je oikosmoza živa, se v telesu vzpostavi občutek doma, dih je tišji in enakomernejši, pot gibanja teče z manj trenja, misel sledi občutku. V odnosih se to prevede v jasnejše dogovore, krajše in razumljive odločitve, spoštljivo in hkrati čutno postavljanje mej ter v zmožnost, da pod pritiskom ohranimo red in smer. Oikosmoza tako zajema vsa področja medsebojnih odnosov in neposredno vpliva na njihovo učinkovitost ali neučinkovitost.

Pomembnost oikosmoze je preprosta. AEQ vaje in vsebina urejajo pot sile po osi, ritem in tlak diha ter stik med občutkom in pomenom. Če je oikosmoza dobra, se ta red prenese v delo, dom, šport, učenje in odločitve. Prehodi dneva postanejo tišji in bolj usmerjeni, meje so izrečene prej in z manj energije, odzivi so krajši, jasnejši in hkrati spoštljivi.

Kadar oikosmoza pade, se red sesuje prav takrat, ko ga najbolj potrebujemo. Izdih se skrajša, rebrni lok otrdi, glas izgubi mirnost ali postane trši, korak je glasnejši, na koncu gibov se pojavi odboj, pozornost se razprši in dogovori zdrsnejo v razlaganje, pritisk ali umik. To ni dokaz pomanjkanja volje, temveč znak, da je treba obnoviti učne pogoje, vrniti pozornost v oporo in v os ter uskladiti začetek in zaključek prehodov z izdihom, da se sprememba zgodi kot posledica urejenosti in ne kot napor.

Kako oikosmoza deluje v praksi, je razvidno iz dveh prizorov.
V službi poteka kratko usklajevanje. Vodja napove spremembo postopka. Matej, ki ga spremembe običajno spravijo v razlaganje, si tokrat vzame trenutek, občuti stopala in naredi en poln izdih. V sebi postavi en namen in ga pove v enem kratkem stavku. Glas ostane miren, stavek je jedrnat, pogled je mehak in usmerjen v sogovornika. Ko sede nazaj, ni odboja v kolenih ali vratu, ritem diha se v nekaj trenutkih vrne v enakomerno tišino. Ekipa razume, kaj je zanj ključno, in v nekaj minutah določijo naslednje korake. Red, ki ga je Matej razvijal pri vajah AEQ, se je potrdil v odnosu in se preoblikoval v učinkovito izvedbo. Doma pa, pozno popoldne,

Marko ob istem času poskuša uskladiti otrokovo nalogo in partneričin urnik. Izdih se mu skrajša, ramena se dvignejo, glas postane hitrejši, opora pod stopali se zoži v trde točke, pri vstajanju in sedenju se pojavi odboj. Najprej popusti, nato zabrusi, na koncu se umakne. Dogovori se ne zgodijo, napetost ostane, zvečer ga spremljata utrujenost in krivda. V tem prizoru oikosmoza ni zdržala pritiska, zato se red z blazine ni prenesel v odnosno polje.

Oikosmoza je most med AEQ učenjem in življenjem. Učno polje AEQ upočasni ritem, os in opora določita smer, izdih postavi čas, zaznavni ciklus poveže občutek z razumevanjem in spremembo. Ko ta logika prestopi v odnose, dobimo realno merilo učenja. Če se po prehodu ali zahtevni situaciji v dveh ali treh izdihih vrnemo v isti miren ritem, če v vratu in obrazu ni dodatne napetosti, če se odločitev izreče v kratkem in razumljivem stavku ter ostane spoštljiva ločnica, je oikosmoza dobra in odnos deluje učinkovito.

Če se to ne zgodi, je to povabilo, da najprej obnovimo učne pogoje, nato zmanjšamo obseg, počakamo na en poln izdih in šele nato nadaljujemo.

Oikosmoza deluje v paru z Nevroosmozo AEQ. Oikosmoza postavi pogoje varnosti v polju in omogoči, da se človek in okolje srečata brez odvečnega trenja. Nevroosmoza pojasni, kako okolje s svojimi ritmi in pravili oblikuje možgane in kako možgani iz te oblike določijo, kaj je normalno ter to normalnost vračajo v okolje.
Ko sta pojma usklajena, so odnosi bolj učinkoviti, red ostaja prisoten tudi ob večji hitrosti in tlaku ter se hitro povrne po vsakem prehodu.

Več o Nevroosmozi AEQ bom razložil naslednjo nedeljo.

01/11/2025

V tej vsebini razložim, kako laganje samemu sebi ne ostane omejeno na miselni svet, temveč se zapiše globoko v telo: v napetost, gibanje, dihanje in zaznavo. V AEQ metodi to pojasnimo skozi vpliv senzorno motorične amnezije, ki sčasoma izbriše razliko med tem, kar čutimo, in tem, kar mislimo, da čutimo. Ko resnico potisnemo iz zavesti, jo telo začne »nositi« namesto nas, z več napora, več entropije in vse večjo ceno za ohranjanje iluzije.

Vsebina osvetljuje, zakaj je resnica energetsko cenejša kot neresnica in zakaj se laži o sebi ne da dolgoročno vzdrževati brez posledic, kot so izčrpanost, toksični odnosi, kronične bolezni in notranji razpad občutka identitete. Učimo se, kako AEQ pristop postopno obnavlja povezavo med zaznavo in gibanjem ter zakaj je praksa pendikulacije eden ključnih korakov k vrnitvi iz iluzije v stik z realnim, s telesom, s sabo.

Predstavljena je tudi metoda mikroučenja resnice s pomočjo ogledala in opisani so konkretni koraki, kako prenesti zavest o resnici iz vaje v vsakdanji odnos in odločitve.

Video vabi k razumevanju, da je resnica temelj čustvene učinkovitosti, medtem ko je neresnica temelj SMA in vseh njenih posledic. Ni resničnega življenja brez telesnega stika z resnico.

Če čutite, da vas vsebina nagovarja, vas vabim v spletni AEQ program Resnica in neresnica, kjer s pomočjo strukturiranega vodenja, vaj in refleksije postopno razbijamo notranjo senzorno iluzijo ter ustvarjamo prostor za trajno spremembo:

Več o programu: https://aeq.si/delavnice/aeq-program-resnica-in-neresnica/

Resnica ni kruta. Krut je dolg, ki ga telo plačuje, ko živimo v neresnici.

V tej vsebini razložim, kako laganje samemu sebi ne ostane omejeno na miselni svet, temveč se zapiše globoko v telo – v napetost, gibanje, dihanje in zaznavo...

31/10/2025

Hvala za vaš glas in sodelovanje!
V zadnjih dneh ste prejemniki AEQ e-novic sodelovali v anketi o temah, ki vas najbolj pokličejo, tako za 2-urno spletno predavanje 22. 11. 2025 kot za 25-dnevni AEQ program, ki ga začnem 24. 11. 2025.
Zbrani rezultati kažejo, da vas najbolj nagovarjajo teme, povezane z razumevanjem telesne bolečine, čustvenimi vzorci in vplivom okolja na naše telo in doživljanje. To potrjuje, kako pomembno je povezovati zavedanje telesa z zrelim čustvenim odzivom ter učiti, kako odgovorno prepoznavati lastno napetost, preobremenjenost in izgubljen stik s sabo.
Hvala vsem, ki ste oddali svoj glas in s tem pomagali, da ustvarjam vsebine, ki jih resnično potrebujete ter predajam znanje, ki ga pogrešate za lažje razumevanje svojega stanja in za učenje odraslega, odgovornega odnosa do AEQ pristopa.
Vaša udeležba mi pomaga, da AEQ sistem še naprej raste in se razvija v smer, ki vam omogoča več jasnosti, manj napetosti in več občutka stika s sabo.
Hvala, ker soustvarjate in zaupate.
Aleš

30/10/2025

Zakaj je tako težko spustiti nadzor, tudi ko bi si ga želel

Morda si opazil, da si težko dovoliš počitek, čeprav si izčrpan. Tudi takrat, ko bi lahko, se tvoje telo ne sprosti povsem. V mislih je vedno nekaj, kar še moraš storiti. Občutek, da nekaj "visi" v zraku. Da nekaj ni dovolj dobro. Da nekaj še ni pod tvojim nadzorom.

Zdi se, kot da nikoli ne moreš zares odložiti odgovornosti, tudi kadar je vse urejeno. In verjetno si že večkrat poskusil razumeti, zakaj. Zakaj se v tebi pojavi nelagodje, ko ne držiš vsega pod kontrolo. Zakaj imaš občutek, da se bo nekaj porušilo, če se ti sprostiš.

Če si bil kot otrok postavljen v situacijo, kjer si moral poskrbeti za druge, potem si moral prezgodaj razviti občutek odgovornosti. Morda si moral biti tisti, ki je miril napetosti doma. Ki je opazoval, v kakšnem razpoloženju je starš, da ne bi naredil napake. Morda si skrbel za mlajšega brata ali sestro, ali si bil tisti, ki se je vedno umaknil, da ne bi obremenjeval.

Tvoje telo je to sprejelo, ker druge izbire ni bilo. Naučilo se je biti trdo in vedno bolj utrujeno, ker ni bilo prostora za tvojo spontanost. Tvoje mišice so postale bolj toge, tvoje dihanje bolj plitvo, tvoje gibanje bolj nadzirano.

In danes se težko izklopiš, ker tvoje telo nikoli ni imelo pogojev, da bi to varno sprejelo. Sproščenost zanj ne pomeni udobja, ampak nevarnost. Nadzor pa ni luksuz, temveč edini način, da ne pride do razpada ali izbruha.

Na predavanju o čustvenem in**stu bom govorili prav o tej izkušnji. O tistem nevidnem, a močnem pritisku, ki se zgodi, ko mora otrok prevzeti vlogo, ki ni njegova. In ko jo enkrat prevzame, jo telo ponese naprej, tudi v odraslost, tudi v odnose, tudi v trenutke, ko to več ni potrebno.

Z AEQ pristopom začneš te vzorce spoznavati tam, kjer jih še vedno nosiš. V telesu. V napetostih, ki so ti bile nekoč potrebne, danes pa te omejujejo. Ko postopoma začutiš, kaj si vse zadrževal, se začneš vračati k sebi. In tisto, kar je bilo nekoč breme, lahko prvič odložiš. https://aeq.si/delavnice/custven-in**st/