18/07/2021
✨TISTI, KI SO NAS V ŽIVLJENJU NAJBOLJ PRIZADELI, SO NAŠI NAJVEČJI UČITELJI✨
Včasih že takoj, ko nekoga spoznamo, čutimo močna čustva, pa ne vemo, kako je to sploh mogoče. Ko občutimo močno povezanost z nekom, pozitivno ali negativno, je velika verjetnost, da je ta oseba prišla v naše življenje z namenom, da nas nauči neko pomembno lekcijo v življenju. To so po navadi ljudje, ki so nas prizadeli ali izzvali, z namenom, da lahko (z)rastemo. In čeprav je ob bolečini, ki nam jo prizadenejo, včasih težko videti kakšna lekcija se skriva zadaj, lahko to ozavestimo s časom. Ko se (negativna) čustva umirijo in ko lahko na situacijo pogledamo iz drugega zornega kota, takrat se šele začne pot odkrivanja in raziskovanja lekcije.
Veliko ljudi nikoli ne pride do te stopnje oziroma se nikoli ne vprašajo, zakaj so se določene stvari zgodile. Zakaj me je ta situacija prizadela? Kaj točno me je prizadelo? Kaj mi je tako pomembno? V večini primerov po tem, ko so bila prizadeta naša čustva, najprej iščemo krivca v drugi osebi, v njihovih dejanjih. Za vso našo bolečino je kriva druga oseba. Pa je res tako? Ali smo mi tisti, ki smo dopuščali drugi osebi, da se tako do nas obnaša? Da nismo postavili meje za tiste stvari, ki so nam resnično pomembne? Da nismo dovolj na glas povedali svojih vrednot in od tega ne odstopali. Nekaj je sklepanje kompromisov v odnosu, kjer se na koncu obe strani počutita slišano in razumljeno, nekaj čisto drugega pa je podrejanje ideologiji druge osebe in ugajanje, po navadi zavoljo odnosa samega ali strahu pred tem, da bomo to osebo izgubili. A s tem dejansko vsakič znova in po koščkih izgubljamo del sebe. Težko je razumeti, da s tem, ko drugim postavimo meje, dejansko sebi dajemo tisto brezpogojno ljubezen, ki si jo zaslužimo - seveda z zavedanjem, da postavimo mejo ki izhaja iz ljubezni do sebe in ne iz sovraštva do drugega ali še slabše, z namenom prizadejanja bolečine drugemu (ti mene – jaz tebe). Posledica vsega je spoznanje, da smo dejansko jezni in razočarani nad seboj, bolečina, ki jo čutimo ni bolečina, ki nam jo je prizadela druga oseba, ampak smo si jo ustvarili sami. Nihče ne more prizadeti naših čustev, saj so čustva naš konstrukt. Izvirajo iz nas, iz našega dojemanja življenja in iz naših izkušenj in vsak posameznik je odgovoren za svoja čustva (in reakcijo) – da jih posluša, upošteva in hkrati v odnosu do drugih poskuša spremeniti svoj odziv.
Dokler določene lekcije ne osvojimo, ne ozavestimo, se bo le ta ponavljala znova in znova, vse dokler se ne usedemo in predelamo svojih čustev, ki prihajajo na površje ob dejanju nekoga drugega ali določeni situaciji, v katero smo postavljeni.
Za to pa je potrebno veliko dela. Vsakič znova in z ogromno zavedanja. In ko s tem zavedanjem prvič stopimo na pot učenja dotične lekcije, je spodbudno to, da naslednjič boli manj. Naslednjič je reakcija (čustvo) manj intenzivna. Naslednjič hitreje opazimo in drugače odreagiramo. In ko je lekcija osvojena, smo naredili korak bližje ljubezni do sebe. In s tem, ko se učimo kako ljubiti sebe, drugim pokažemo kako želimo biti ljubljeni.
Naučite se ljubiti sebe, da zaradi svoje bolečine ne boste povzročali bolečine drugim.
✨✨✨
M.B.