02/11/2025
Sporočila njega & sporočila univerzuma
Moj oče - Tato - mi je predal čut in stik z naravo. Živel je to modrost narave, povezanost, opazovanje, zaupanje v cikle...
Nehote, brez velikega truda sem srkala to vase.
Ko smo bile majhne, smo s sestrama velikokrat sedele z njim na kavču in gledale oddaje o živalih in življenju ljudi na raznih celinah... Živahno je razlagal in pripovedoval zgodbe iz svojega otroštva, me pa smo ga poslušale z velikim očmi in se čudile.
Oponašati je znal toliko zvokov ptic.in živali...
Objel nas je tako močno, da so skoraj pokale kosti in objem je trajal.
Ni veliko govoril, a vedel je ogromno. Zdi se, da je vedenje in modrost prinesel s seboj iz prejšnjih življenj.
2 leti je odkar je odpotoval dalje in ne mine dan, ko ne bi bil z menoj v srcu, mislih - na sprehodu v naravi, ob opazovanju dreves, skrbi za moje rože na terasi, kosilu pri mami, ob jutranji kavi.
A nekaj, kar je bilo v prvih mesecih po njegovem odhodu zelo prisotno, pogrešam. To so sanje, v katerih me je obiskal, mi predajal sporočila, me usmerjal in mi govoril, da nisem sama.
Večkrat zvečer si rečem: "Tato, obišči me to noč. Pridi, da te vidim, objamem in začutim."
Pa ga ni in ni. Pride skozi dan. Skozi misel, pogled na drevo, ptico, skozi metulja ali pero ptice na poti.
Te dni, ko pravijo, da se tančica med našim svetom in svetom preminulih stanjša, sem še posebej prosila, da bi me obiskal.
In zgodilo se je.
Danes ob 3 uri ponoči sem se zbudila. Ker imam odprto okno sem slišala neke zvoke. Najprej so bili samo občasni in neznani... pa sem si rekla, da se morda oglaša kaka muca ali kaj vem kaj.
No, postali so vse glasnejši in več jih je bilo.
Dvignila sem roleto, odprla okno na stežaj in se zazrla v zvezdnato nebo.
Na nebu je letela ogromna jata žerjavov v obliki črke v. Tato mi je o njih večkrat razlagal, da jih sliši, ko potujejo.
Zdaj sem ji jaz. Prvič. Ne le slišala, pač pa tudi videla.
Solze po licih so tiho polzele, v meni pa radost, hvaležnost, zaupanje in mir.
Vedela sem, bil je on. Povedal mi je, da je tu, z menoj, z nami.
Spomnil me je, da nismo ločeni.
Ob pogledu na to jato ptic, ki ob selitvi letijo tisoče kilometrov daleč in imajo notranji GPS v sebi, sem začutila mir in vedenje, da je enako z nami.
Ja, imamo v sebi to modrost.
Ja, tako kot zvezde in planeti na nebu, smo del večje zgodbe in nad nami bdi nekaj večjega, neopisljivega, a še kako živega.
Ja, nikoli nismo sami.
Tatjana
Čez 1 teden začnemo z 21 dnevnim programom, eksperimentom Se slišiš.
Da se spomnimo, da imamo sporočila v nas, ki nas vodijo, če jim le prisluhnemo.
Klikni tukaj in se mi pridruži: https://tatjanatrajkovska.eu/se-slisis/
