Ataleya - svetovanje ter priprava na porod, dojenje in starševstvo

Home
Slovenia
Domzale
Ataleya - svetovanje ter priprava na porod, dojenje in starševstvo

Individualna, zakonska in družinska terapija.
Čustvena priprava na porod. Svetovanje za dojenje.

Inštitut Ataleya je plod dolgoletne srčne želje po nudenju edinstvene, celostne obravnave in podpore družinam ter parom. Pri svojem delu uporabljam različne zdravstveno-vzgojne in psihoterapevtske metode, ki so vsakič skrbno izbrane prav za vaju. V tem letu pa v svojo ekipo vabim tudi različne strokovnjakinje s katerimo bomo v sodelovanju vama lahko ponudili še tisto nekaj več.

Če želita celostno podporo pri vajinih izzivih, obiščita www.ataleya-svetovanje.com

28/11/2024

It's time to enable nurses, nurse practitioners and midwives to work to their full capacity to increase access, provide quality health care and keep Australians healthier.

Australian College of Nurse Practitioners Congress of Aboriginal and Torres Strait Islander Nurses and Midwives Australian Nursing and Midwifery Federation Australian College of Nursing CRANAplus APNA - Australian Primary Health Care Nurses Association ACMHN

07/08/2024

Izjava: "Če bi me imel/a rad/a, bi me imel," je klasičen primer čustvene manipulacije. S tem stavkom oseba izkorišča čustva in predanost druge osebe, da bi jo prisilil v delovanje proti njeni volji.
Prvič, ta izjava izkorišča temeljno potrebo po ljubezni in potrditvi. Izvaja nepotreben pritisk in namiguje, da je ljubezen osebe s katero je v odnosu pogojna. To ustvarja neravnovesje moči, saj manipulator določa pogoje ljubezni, pri drugi osebi pa spodbuja občutek krivde in neprimernosti.

Drugič, ta oblika manipulacije spodkopava zdravo komunikacijo in zaupanje. Namesto da bi manipulator odprto in spoštljivo izražal potrebe ali želje, jih zakrije v čustveno izsiljevanje. To spodkopava avtonomijo drugega in sposobnost svobodnega odločanja, kar sčasoma privede tudi do užaljenosti in čustvene napetosti.

Poleg tega lahko takšne izjave močno vplivajo na posameznikovo samospoštovanje. S tem ko manipulator enači ljubezen z izpolnjevanjem zahtev, se posameznik počuti nevrednega, če ne izpolni teh zahtev. To lahko vodi v krog dvomov o sebi in tesnobe, zaradi česar posameznik vse težje uveljavlja svoje potrebe in meje. Ključnega pomena je, da prepoznamo te vzorce in jih konstruktivno obravnavamo. Zdravi odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in odprti komunikaciji. Če ste se znašli na koncu takšnih manipulativnih taktik, je bistveno, da potrdite svojo vrednost in postavite jasne meje.

Ne pozabite, da ljubezen ne pomeni izpolnjevanja pogojev ali podleganja pritiskom. Gre za vzajemno spoštovanje, podporo in rast. Če doživljate manipulacijo, poiščite podporo pri zaupanja vrednih prijateljih, družini ali strokovnjaku. Zaslužite si biti v odnosih, v katerih je vaš glas slišan in cenjen.

06/08/2024

Solze. Tako zelo težko sprejete v naši družbi. Fantje poslušajo: »Ne jokaj, saj nisi punca. /…/ Ne bodi cmera.«
Medtem pa punce poslušajo: »Do poroke bo že dobro./…/ Ne jokaj, lej kakšna si.«
Meni pa je najbolj ostal v spominu: »Kar jokaj. Veš kako lepe oči boš imela.« Zakaj je ta stavek ostal tako močno zapisan v meni? Ker večina ljudi, ki jih spoznam, vedno na neki točki reče kako lepe oči imam. In v preteklosti je ta kompliment šel z roko v roki s prepričanjem, da se je bolečina pretvorila v lepoto. Zanimivo in sicer popolnoma nepovezano s to zgodbo - imam tattoo z napisom Beautiful pain – Lepa bolečina. Zakaj imam ravno to napisano na telesu pa z vami delim kdaj drugič.
Sicer pa, sigurno poznate rek: »Oči so ogledalo duše.«
Mislim, da se s tem stavkom večina nas strinja. Ko nekoga pogledamo v oči, lahko vidimo njegovo globino, bolečino, veselje do življenja, radost, srečo in celo praznino, jezo, agresijo.
Ko spoznamo novo osebo in jo pogledamo v oči, nam ta stik odpre nove dimenzije tega kdo ta oseba je.
Kaj pa vidijo drugi, ko pogledajo naše oči?
Naše oči oziroma naš pogled je nekaj kar ne govori le o naši preteklosti in o naši notranjosti. Naš pogled vpliva tudi na to kako vidimo svet. Lahko imamo ves čas nadeta rožnata očala in vidimo le dobro v svetu in ljudeh. Lahko so naša očala motna, temna, zaznamovana s preteklimi izkušnjami preko katerih ocenjujemo trenutni svet in ljudi v njem. Lahko je naš pogled navzven rožnat, navznoter pa ne.
Tako kot naš pogled na svet tako tudi naše misli nastajajo pod vtisom naših preteklih izkušenj.
Zato je pomembno, da ločimo prepričanja, omejujoče vzorce in spremenimo naše doživljanje sveta okoli nas. Le tako lahko nase, na druge in na svet gledamo skozi čista očala in brez vzorcev, ki bi omejevali naše doživljanje sveta.

31/07/2024

Uf, stavek, ki sem ga kot mala punčka prezirala v dno duše.
Ves čas je bilo prisotno primerjanje z eno sošolko, ki je bila res krasna, pametna in uspešna v šoli. Ampak njeni dosežki so bili za marsikoga nedosegljivi. Jaz pa si niti nisem želela biti taka kot drugi. In to primerjanje je v meni prebudilo odpor. Seveda sem se vseeno učila, ker sem se rada učila. Ampak kdaj pa kdaj je prišlo tudi zavlačevanje kot mali upor na pričakovanja odraslih. Ne bom!

--

Otroci so si med seboj različni. Ljudje smo si med seboj različni. Bitja so si med seboj različna.

In to dela življenje na tej naši prekrasni Zemlji toliko bolj zanimivo.

Spoznajte otrokove vrline in jih spodbujajte. Podprite ga, kjer mu ne gre ali kjer ni tako samozavesten.

Ne primerjajte ga z drugimi, saj mu s tem delate ogromno krivico!

29/07/2024

Kako bi izgledal vrt mojega življenja pred desetimi leti?
Bil bi poln narcis! V tistem času, je bila to tudi roža, ki mi je bila res zelo pri srcu. No, na vrtu bi se našla kakšna sončnica, marjetica, mogoče vrtnica in pa eno malo drevo z globokimi koreninami. Ta drevo sem bila jaz.

Danes je moja krošnja večja in narcis je v mojem življenju le še mala peščica. Krošnja sega tako daleč, da nudi senco in zavetje tistim, ki so mi blizu ter hkrati takšna, da se veje ne lomijo za druge. Nekatere narcise še puščam blizu, veliko pa sem jih odstranila. Vrt je zdaj manj zaraščen in poln. Ima celo pot, ki ločuje drevo od ostalih rastlin. In tako zelo raznolik je!

__

"A spet?!" Ja, spet. Spet in spet in spet sem se ujela v odnose z narcisi. No, roko na srce, v vodah lepotnih tekmovanj in "modelinga" je takih ljudi žal ogromno. O tem kako nepričakovan in (milo rečeno) umazan je ta svet lepotnih tekmovanj mogoče še kdaj podelim kaj.

Naporno je, ko po trudu in vlaganju v odnos zopet prideš do spoznanja, da ta oseba na drugi strani ni to kar si mislila, da je. Razočaranje, bolečina in na koncu narcisističi bes so trije koraki mimo katerih žal ni šlo. Na neki točki pa sem spregledala. In sem si rekla: "Nikoli več." Pa sem se spet ujela! In takrat je bil bes, ki je sledil ob razkrinkanju te osebe še toliko bolj na osebni ravni, toliko bolj žaljiv in toliko bolj boleč.

Takrat sem si zapovedala eno stvar - tudi, če mi še kdaj spodleti in spustim nekoga z NOM v moje življenje, mi bo le pokazal kateri del te rane se mora še zaceliti. Vzela ga ali jo bom kot darilo za katerega meni, da je :)

In konec koncev lahko vsak dan določim kateri del mojega vrta bom gnojila z ljubeznijo in katerega bom pustila, da odmre. In ne pozabi - tudi ti imaš to moč!

26/07/2024

Pričakovala sem razumevanje. Občutek slišanosti. Sodelovanje.
Pričakovala sem osebo, ki ji bom lahko zaupala.

Pričakovala sem, da bo porod ena težjih vendar lepših izkušenj v mojem življenju.

Pričakovala sem, da ne bo vse po mojih željah in pričakovanjih.

Vendar nisem pričakovala osornosti.

Nisem pričakovala nerazumevanja.

Nisem pričakovala zapletov.

Nisem pričakovala zasmehovanja.

___

Kakšna pa so bila vaša pričakovanja, želje, potrebe, ki so ali niso bila med porodom uslišana?

24/07/2024

Vse kar smo doživeli je imelo nek vpliv na nas. Lahko se je zgodilo, da so nas te izkušnje pripeljale bližje k sebi. Lahko pa se zgodi seveda tudi to, da so nas od naših globin le še bolj oddaljile.
Dejstvo je, da nas spremenijo.

Zapuščina narcisističnega starša je res vseprisotna. Negativno vpliva na razvoj samozavesti, samozaupanja, samoljubezni. Lahko bi rekli, da je glavni (nezavedni) cilj narcisističnega starša ta, da bo otrok čutil vso to jezo in lahko celo sovraštvo do sebe, kot jo starš čuti v odnosu do sebe. In tako bo predaja dokončna.

Sama sem zaradi vsega postala zelo zahtevna do sebe, izgleda mojega telesa in do tega kaj bom v življenju dosegla. Tu ni prostora za samoljubezen. Treba je delat. Do izgorelosti in še dlje. To je vzorec v katerega se lahko še danes hitro ujamem, kjub zavedanju, da je zame problematičen. Ko leta in leta zanemarjaš sebe, popuščaš v odnosih z drugimi, si "people pleaser" in ko čustiš v svoji biti toliko let, da nisi dovolj, je normalno, da je preobrat te notranje dinamike in čustvovanja nekaj, kar terja svoj čas, energijo in moč.

Nihče ni popoln. Vsi izmed nas imamo neke izkušnje za sabo (ali pa smo trenutno v teh preizkušnjah), ki so nas preoblikovale. Včasih traja, da vidimo darilo, ki jo je ta preizkušnja prinesla. Včasih darila oziroma lekcije tudi ni. Včasih moramo le sprejeti, da tako pač je bilo in narediti korake naprej v drugo smer.

In enako velja za odnose. Lahko je naša rana tista, ki privlači naprej narcise v naše življenje. In, oh, kako zelo radi pridejo... /se nadaljuje/

22/07/2024

»Saj bo minilo, samo ne obremenjujte se s tem.«
Kaj ni zanimivo, kako je pri dojenčkih, ki dobro napredujejo s težo vse »normalno« in kako pri dojenčkih, ki imajo minimalne izzive pri prirastu teže več te iste stvari niso »normalne«?

Res je, da je velika variacija normalnih vedenj pri dojenčku. Res je, da starše skrbi in imajo ogromno vprašanj. AMPAK – res je tudi to, da je naloga vseh nas, ki podpiramo starše in družine, da odgovarjamo s konkretnimi odgovori. Če je nekaj normalno, razložimo zakaj. Če je nekaj na meji, povemo na kaj naj bodo pozorni. Če nekaj starša zelo skrbi, si vzamemo čas in se o tem pogovorimo.

Velikokrat nosečnicam rečem, da bom v zadnjih tednih nosečnosti nadležna s svojimi odgovori, da je vse to kar doživljajo normalno. Vendar vedno razložim zakaj. Če jih skrbi, se bolj poglobimo v to temo. Če še to ni dovolj, jim svetujem dodatni pregled ali pa posvet.

Kar želim reči je, da je za nas, ki delamo z ljudmi, marsikaj samoumevnega in normalnega. Za starša, ki ni prespal noči že nekaj mesecev ali pa za mamo, ki vsak dan briše mleko, ki ga je otrok izbruhal, pa ta njihova situacija predstavlja velik vir stresa, dvomov in vprašanj. Zato je naloga strokovnjakov, da opravimo svoje delo in se zares posvetimo ljudem, ki so k nam prišli po pomoč.

19/07/2024

»Kakšna je prava pot? Kje naj začnem? Ali obstaja kakšen recept? Kako bom vedela, da delam prav?«
Vprašanja, ki si jih klientke pogosto zastavljajo.

Pri predelovanju travmatičnih izkušenj ni ene prave poti. Ni enega pravega načina. Ni recepta. Ampak, ko boš stopila na pravo pot, boš le to sigurno prepoznala.

Pogosto že kot majhne deklice pričnemo z oblikovanjem varne, sočutne in hkrati močne notranje mame. Kdo je notranja mama? To je tisti del nas, ki poskrbi za postavljanje meja, za avtentično življenje, za sočuten odnos do telesa,… Kot deklice ponavadi sanjarimo o mami, ki bi nas naučila več o življenju, ki bi bila varna, ki bi bila tam. Včasih je dobra vzornica za izoblikovanje naše notranje mame kakšna mama iz okolja – mogoče mama naše najboljše prijateljice, mogoče teta, starejša sestra, lahko tudi učiteljica ali zvezdnica. Nekje najdemo eno močno, a hkrati nežno žensko in jo vzamemo za »svojo«. Ko pa te osebe v našem življenju ni, pa pride v ospredje domišljija.

Močno verjamem, da je oblikovanje notranje mame in hkrati celjenje ran notranjega otroka proces, ki poteka skozi celotno naše življenja. Najprej je intenzivno in terja veliko energije, časa, motivacije,… Kasneje pa ob izzivih že približno vemo kaj je tisto, kar potrebujemo in čemu vse se moramo posvetiti. Zato je takrat toliko lažje.
Moj proces se je pričel močno odvijati že tekom prvih 12 let življenja. Preizkušnje, ki so se takrat vrstile, so bile intenzivne in pomoči od odraslih žal ni bilo. Vsaka od nas pa ima svojo časovnico, svoj ritem in prav je, da sledimo sebi.

18/07/2024

Ženske, ki so ali še doživljajo nasilje s strani partnerja pogosto slišijo stavke podobne ali enake temu v objavi. Znano je, da povzročitelji nasilja uporabljajo t.i. tehnike nevtralizacije s pomočjo katerih opravičijo nasilje, ki so ga izvajali, ter zmanjšajo ali izničijo lasten občutek krivde in ga »preložijo« na žrtev. Bryant idr. (2017) omenjajo različne faze nevtralizacije in sicer:
- zanikanje odgovornosti. Storilec prekine povezavo med njim samim in med dejanjem, ki ga je storil.
- zanikanje rane/oškodovanja. Storilec trdi, da nihče ni bil ranjen, oškodovan zaradi njegovih dejanj ter s tem prekine povezavo med njim samim in posledicami dejanj, ki jih je vršil.
- zanikanje žrtve. Storilec želi prikazati kako si je žrtev zaslužila to »kazen«, nasilje in tako želi žrtev spremeniti v krivca.
- obsodba tistih, ki obsojajo. Izrazijo, da je obsojanje neupravičeno, celo krivično.
- sklicevanje na načela. Opravičujejo dejanja, ki imajo po njihovem mnenju opravičila in so smiselna (npr. če se genocid vrši s strani ljudstva, ki ga osebna podpira, potem genocid sprejme kot nekaj pozitivnega oziroma opravičljivega ter zoper prevrača krivdo na žrtve).
V kolikor doživljate nasilje in ste se znašli v peklenskem plesu s partnerjem, ki vas enkrat občuduje ter drugič zaničuje, žali ali celo pretepa, si poiščite pomoč. Niste nori in ljudje vam bodo verjeli! Obrnete se lahko na različna društva in združenja, ki nudijo pomoč ali pa si poiščete podporo pri strokovnjakih.

17/07/2024

Intuicija je izjemna stvar. Že v prvi nosečnosti sem kmalu začutila, da se nama bo pridružil fantek. V drugi nosečnosti pa se je to zgodilo instant. In ko rečem instant, sem že preden sem naredila nosečniški test vedela, da sem noseča in da bo tokrat punčka.Poroda se nikoli nisem bala. Niti nisem imela nekih velikih skrbi glede skrbi za dojenčka. Ampak imeti hčerko? Priznam, tu me je pa stisnilo. Ampak hočeš ali nočeš te življenje včasih sooči s tvojimi največjimi strahovi. Ki se na koncu izkažejo, ponavadi, kot največje darilo. In tudi tokrat je bilo tako.

Skozi celotno nosečnost je strah postopoma popuščal in vedno več prostora se je ustvarilo za najino povezovanje. Ko je prišel čas poroda, sem še bolj kot povprej čutila eno stvar – to bo intenzivno popotovanje. Rodila se je hitro, z rokico ob glavici oziroma v poziciji supermana (no, superpunce 😊). Ko so jo položili k meni na trebuh, sem vedela da je to to. Takoj je pokazala kaj potrebuje. Zelo jasno in direktno. In tako deluje še danes.
Preko opazovanja te močne volje tako malega dojenčka sem začela vedno bolj »uživati« v postavljanju meja, v raziskovanju delčkov sebe, ki že dolgo časa niso prišli na plano. Spomnila me je na mojo malo notranjo deklico bolj kot katerakoli preizkušnja v življenju prej. Pokazala, da je za »preobčutljivostjo, preintenzivnostjo«, vedno neka nezadovoljena potreba. In za mojo notranjo deklico, ki je bila vajena tega da se pomanjša, skrije, utiša, kadar je bila za druge preveč intenzivna, je bilo to kot balzam za dušo.
Daj si dovoljenje, da si takšna, kot si. Dovolj si taka kot si.
Svoje notranje rane lahko celimo sami, lahko ob partnerju in v drugih odnosih. Ampak materinstvo pa je tisto, ki prinaša največje možnosti in priložnosti. Potrebujemo le malo poguma, da se lotimo dela.

___
Kakšna pa je tvoja izkušnja?

Address

Domzale

Website

http://www.ataleya-svetovanje.com/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Ataleya - svetovanje ter priprava na porod, dojenje in starševstvo posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Ataleya - svetovanje ter priprava na porod, dojenje in starševstvo:

Shortcuts

Want your practice to be the top-listed Clinic in Domzale?