21/07/2025
𝐊𝐎 𝐒𝐓𝐑𝐄𝐒𝐄 𝐒𝐓𝐑𝐄𝐒 - razlika med pozitivnim in negativnim stresom
Stres ni vedno slab. Pravzaprav nam včasih lahko celo koristi. 💡 Je namreč naraven telesni in duševni odziv na izzive iz okolja, ki nam pomaga da se lahko z njimi soočimo. Takemu stresu pravimo tudi:
🟢 𝐏𝐨𝐳𝐢𝐭𝐢𝐯𝐧𝐢 𝐬𝐭𝐫𝐞𝐬 (eustres):
Je tisti, ki nas motivira, spodbudi, osredotoči. Zaradi njega lahko zadane stvari/cilje izpeljemo do konca.
➡️ Primeri: nastop, izpit, nov projekt, športni izziv…
✔️Kratek in začasen (traja običajno samo v času, ko traja izziv, nato se telo umiri).
✔️Obvladljiv (imamo občutek kontrole nad situacijo).
✔️Povečuje samozavest in izpopolnjenost (ko uspešno premagamo izziv se okrepi samozavest, saj si dokažemo, da smo sposobni delovanja tudi pod pritiskom. Doživimo občutek dosežka in napredka, kar prispeva k občutku izpopolnjenosti – tako v osebnem kot profesionalnem življenju).
✔️ Povezan s cilji in smislom (pogosto neposredno povezan z našimi osebnimi cilji, vrednotami in občutkom smisla).
✔️ Telo se hitro vrne v ravnovesje (gre za kratkotrajen aktivacijski odziv, ki omogoča učinkovito delovanje v zahtevni ali pomembni situaciji. Ko je izziv mimo se hormoni stresa hitro zmanjšajo).
✔️ Podpira učenje in rast (omogoča pridobivanje novih izkušenj in izboljševanje znanja).
❗ Ko gre stres čez določeno mejo, preneha biti koristen. Takrat govorimo o:
🔴 𝐍𝐞𝐠𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐢 𝐬𝐭𝐫𝐞𝐬 (distres):
Je tisti, ki škodi našemu zdravju, razpoloženju, produktivnosti, odnosom in kakovosti življenja.
➡️ Primeri: preobremenjenost, dolgotrajni konflikti (v družini, na delu…), finančne težave, bolezen…
❌Dolgotrajen (izpostavljeni smo stalnemu pritisku, naporu oziroma stresorjem).
❌ Presega naše zmožnosti obvladovanja situacije (občutek imamo, da nad situacijo nimamo kontrole. Izziv je za naše trenutno stanje prevelik).
❌ Načenja našo samozavest in prepričanje vase (ko smo dlje časa izpostavljeni negativnemu stresu, pogosto začnemo dvomiti v svoje sposobnosti, vrednost in učinkovitost. Ker ne moremo dohajati zahtev ali rešiti težav, se nam zdi, da nismo dovolj dobri).
❌Telo ostaja v stanju povišane napetosti tudi, ko nevarnosti ni več (naše telo in živčni sistem ne prepoznata, da je stresna situacija že minila, zato ostajamo napeti).
❌ Telo in um delujeta v načinu »preživetja«, ne v načinu »učenja« ali »ustvarjanja« (ko smo pod stresom ali zaznamo nevarnost, naš živčni sistem preklopi v način preživetja – to je avtomatski odziv, ki daje prednost varnosti, ne pa razmišljanju, učenju ali ustvarjalnosti.
❌ Izčrpa telo in um (utrujenost, glavoboli, motnje spanja, težave s prebavo, tesnoba, razdražljivost, težave s koncentracijo, izgorelost…)
📌 Ključno je, da znamo prepoznati, kdaj stres spodbuja rast in kdaj nas tiho izčrpava.
👉 Kako ti občutiš razliko med obema? Kateri je pri tebi trenutno prisoten?