http://psihoterapijaintegriramo.com/

Mojca Hrovat - Psihoterapija in somatika, Ferrarska Ulica 8, Koper (2026)

17/04/2025

Ena stvar, ki vsekakor drži..je ta, da so travmatske izkušnje definitivno imele vpliv na nas.
Mogoče kako smo se razvijali, rastli, gradili odnose, kako vidimo ta svet..kako deluje naš živčni sistem, itd.

Vplivala je na našo zgodbo.
In ja lahko se zgodi, da je bila ta izkušnja priložnost za rast..

Lahko pa Ne.

Tudi, če postane, je to zaradi več faktorjev.Takih na katere imamo vpliv in takih, ki so izven naše kontrole.

In same izkušnje nikakor ne rabimo transformirat v pozitivno. KER..
Boljše bi bilo, če se ne bi zgodila.
Boljše bi bilo "rasti"brez nje.

In to si lahko rečemo, to lahko izgovorimo na glas.

In ja lahko smo spoznali nekaj več o življenju, o vpletenih ljudeh, o odnosih...

Ampak vse te stvari bi lahko spoznali na drugačen način,
Ali pa jih sploh ne bi spoznali in bi živeli dobro.

Rizik, da v vsaki slabi stvari iščemo nekaj dobrega, ustvarja podlago za novo izkušnjo, tako, kjer nam mogoče ne rata...
Najti zmeraj nekaj pozitivnega, razlogov za kaj se nekaj zgodi, učenja, itd.
Ni nujno, da nam to zmeraj rata,
da smo hvaležni za travmo, ki se nam je zgodila. Ni vsaka travma blagoslov.

CILJ NI prisiljena pozitivnost, ampak emotivna AGILNOST.

Pravico imaš biti jezna, žalostna, izgubljena in še vse drugo..
In pravico imaš želeti si, da se ne bi zgodilo.
Pravico imaš vzeti si čas.

In se obrniti k sebi, da si Se s tem soočil/a kot si pač znal/a, s tem kar si imel/a na razpolago.

In Od tu dalje, lahko delaš še naprej.

Hvala
💙❤️💛💚🤍🖤💜🤎

22/11/2024

Objava je nastala kot prevod in navdih po knjigi Postati starš, C. Stellato.
Ker gre za italjansko psihoterapevtko, katerih prevodi ne obstajajo, zato sem se odločila, da vam povzetek napišem v slovenščini.
Meni take vsebine pomagajo, me spomnejo, da imam sama še veliko dela na področju čustvene inteligence, da
Je to življenjski proces in da je nemogoče, da bi moj otrok pri 6 letih že moral obvladati določene veščine.

Hvala, lahko delite, da bo še komu prišlo prav.

❤️🤍🧡💙💚💜🖤🤎💛

04/11/2024

Vsakemu staršu ( tudi meni) se zgodi, da nas otrokovo obnašanje vrže iz tira. Fertik, potrpljenja ni. Jeza postane intenzivna, tako nas preplavi, da se znajdemo v vrtincu katerega ne znamo regulirat. V svoji svetovalni praksi veliko delam s starši, mamami..Kako se lahko neka banalna situacija, kot je obleči pižamo, sprevrže v tako burne reakcije? In kako ne glede na to, da vemo, da je biti jezen povsem zdrava reakcija, pripelje do kričanja in agresije, kar starša posledično pripelje do občutkov krivde , sramu, nemoči, itd.
Najprej naj povem, da vas razumem in v nadaljevanju razložim zakaj..
Mehanizme jeze je potrebno razumeti:

Jeza je antična emocija, ki nas je skozi stoletja varovala. Aktivirala se je pred nevarnostjo in v nas sprožila izločanje adrenalina. Našopani s temi substancami smo lahko bežali ali se borili. Jamski ljudje nismo imeli cajta reflektirati. Potrebna je bila akcija. Danes je vloga jeze ista, čeprav nismo več obkroženi s takimi nevarnostmi.
Nevarnosti niso več konkretne, ampak so zaznane. Kaj to pomeni?
Pomeni, da se jeza v nas aktivira tudi takrat, ko je GROŽNJA SIMBOLIČNA. Seveda glede na to, kako mi dojemamo določene situacije.
Bodisi se vklopi kadar je ogrožena naša samozavest, naše potrebe, naše meje, itd.
Največkrat:

1.Kadar imamo želje in potrebe in le te se zafrustrirajo
( Danes zvečer bom gledala en film, ma otrok noče spat).
2.Kadar so moje meje kršene: Imam služben klic in otrok me konstantno moti.
3. Zaznavanje nepravičnosti: Otrok je rekel, da je opravil vso domačo nalogo, potem pa izvem, da je že cel teden ni naredil.

Torej ni otrok sam posebi sprožilec, niti njegovo vedenje..ampak je SPROŽILEC POMEN ali interpretacija, KI GA MI DAMO določeni situaciji.

Kar ne pomeni, da vedenja niso sporna. Pomeni, da otroci pač reagirajo kot otroci in Nimajo zlih namenov. Tipo:

"Ti me sploh ne spoštuješ".
Velikokrat je ravno obratno, ko nas otrok izziva, gre v večji meri za Odnosni signal, NE PA ZA DISCIPLINSKI PROBLEM.

Evo danes sem malce razložila ozadje, da vse skupaj ne bo predolgo..bom v naslednji objavi napisala malce več o tem kako od neke male tenzije, ki jo kot starši začutimo..
Pride do tega, da znorimo in pobesnimo..

24/10/2024

Vseprevečkrat se ljudje osredotočamo na to kaj vse bi morali še storiti, kaj vse smo naredili narobe, kaj vse bi še morali postati. In meljemo in premlevamo.
Ne vidimo pa tega, da mogoče nismo imeli dovolj notranjih kapacitet za vse tisto ali pa da so bile vse naše moči v določenem trenutku usmerjene v neko psihično preživetje.

Tudi sama, ko pogledam za nazaj..vidim, da je bilo prepleteno z iskanjem in izgubljanjem. Kaj bom počela v življenju, s kom se bom družla..pa menjava, pa drug študij, selitve, pa nazaj v rojstni kraj, pa novi peijatelji, nov partner...pa spet stari prijatelji...pa nov poklic,itd. Vse to so bili puskusi iskanja sebe, kdo sem jaz onkraj vseh prepričanj in izkušenj, ki sem jih bila deležna. Seveda sem naredila ogromno napak, neuspeli poskusi..ma to je del igre..

In včasih je bil dan tako naporen, da sem komaj prišla do večera..in včasih ni bilo druge, kot da sem šla na terapijo.

Preživetje se ne tiče zmeraj tega ali bomo imeli hrano, streho nad glavo, posteljo..preživetje pomeni ali lahko toleriram temne sile v sebi, vse duhce
ali lahko ohranim SEBE v nekem napornem razmerju in hkrati toleriram krivdo, sram..paniko

To včasih zahteva ogromno energije, tudi če navidezno izgleda, da pač "samo" živimo.
Že to, da je naš um par noči preobremenjen s skrbmi, zdrenira našo vitalno energijo.

Kaj nam lahko pomaga..
za začetek mogoče to, da se ZAVEDAMO, da je veliko naših ciljev idealistično obarvanih in družbeno definiranih.
Do te starosti bi morali že vse to, pri tem poklicu bi morala tako, kot starš bi morala izgledati tako, pa otroke..pa to, pa to...

Vsak posameznik je zgodba zase, vsak štarta iz čisto svoje pozicije, ob svojem času..in tudi v svojih prostorih.
Čeprav nam danes želijo na vsakem koncu prodati ravno obratno..mi pa zamegljeni od ideje, da bi bili radi kot drugi..hitro kupimo te družbene zamisli.

❤️💚🤍💛🤎🖤💙💜🧡

10/10/2024

Rast, ozdravitev, zdravljenje, itd. Zahteva da v svojem lajfu sprejmem določeno mero trpljenja..seveda brez da me ta preplavi. Nemogoče je eksperimentirati zdrave, nove, bolj funkcionalne korake...če najprej ne začutimo neko mero bolečine. Npr. Kadar zapustimo neko nefunkcionalno razmerje ali delo, je del procesa, da nas bodo preplavljali občutki osamljenosti, ali pa ideje, da nam ne bo ratalo.

S tem, ko stopimo na neko novo pot, še posebej, če izstopimo iz neke izolacije...se podvržemo kritiki, sramu, temu da bomo lahko izpadli slabo...
Da lahko postanemo avtonomni je potrebno preseči občutke krivde, da bo drugi Odrasli trpel...Ne morem stran od očeta, bilo bi mu slabo brez mene.

Rast zahteva, da se naučimo tolerirati določeno mero krivde, in pogledati kaj je resnica in kaj balast iz preteklosti.

Partnerska maščevanja in jeza npr. Med tem, ko gremo s prijatelji na drink, so del procesa osamosvajanja in svobode.

Ni zmeraj nujno, da želijo ljudje, klienti, plačati to ceno. Ti novi koraki niso lahki.
Občutiti krivdo, sram, trpeti zato, da se osvobajaš, ni lahko in zahteva pogum.
Zato se je fajn vprašat, kaj smo pripravljeni narediti, da "presežemo" simptome in probleme in osvojimo neko mero svobode, odločanja in akcije.
"There is a price for paradise"....če malo karikiram.

Hvala
❤️💚🧡💛💜🤎🤍🖤💙

31/05/2024

Preprosto povedano je disociacija neka prekinjena povezava z našimi emocijami, mislimi, občutki, idejami, vlogami, itd. Ko smo disocirani izgubljamo stik z realnostjo, smo ma nismo. Opazujemo, ma ne reagiramo. Lahko se tudi ne zavedamo okolice ali postanemo zliti z njo. Občutki Otrpelosti, otopelosti ali out of space. Ni neke vidne akcije.
Klientka mi je enkrat rekla, jaz naredim kar je res nujno, ostalo sanjam na mestu, me ni.

Disociacija nas reši pred izredno težkimi situacijami. Nimamo druge in se odklopimo. Čustvena in telesna bolečina sta preveliki. Telesna utrujenost je na limitu. Lahko gre za leta preživeta v nevarnosti, lahko se zgodi travmatska izkušnja. Bilo je Too much.

Disociativna stanja so torej normalNi odzivi naših teles, ko smo v nekih hudih situacijah. "Problem" postane, ko teh nevarnosti realno ni več, naše telo pa se še vedno izklaplja. Kot, da smo zataknjeni ali pa preveč občutljivi na določene dražljaje.
Somatsko- telesne tehnike, kot so nežni premiki glave, vrata, ramen, orientacija, facilitacija dotika, čuječe pozicije, varna čuječa opazovanja, varno očesno povezovanje, itd. so lahko velika podpora, a naj bodo zmeraj prilagojeni posamezniku in podprti s terapevtom, saj gre za avtomatske odzive, ki jih z umom ne moremo kontrolirat.

❤️💙🤎💜🤍💛🖤💚

18/03/2024

Nas vodijo podobe drugih, ki smo jih ponotranjili v otroštvu in smo jih prevzeli za svoje.
Problem ni v mami, očetu, prijatelju, itd.

Ampak je v ehu njihovih besed, ki so zapisane v nas in samo čakajo na trenutek, da se prebudijo.

Tej glasovi so se spremenili v sheme, vzorce, ki vodijo naše, današnje doživljanje sveta. Tej glasovi nam šepetajo, da nas bo drugi zavrnil, če zahtevam spoštovanje...
Ali pa da me bo drugi zanemarjal, če potrebujem nego...
Ali pa, da me bo drugi skritiziral, ko mu bom povedala svoje želje..
Ali pa bo drugi trpel, ker želim več svobode...

Vse to lahko vodi v negativne misli o sebi in drugih..
Jaz sem slaba ali pa drugi je tiran in mi hoče slabo.
Preko ponotranjenih shem veliko lažje vidimo negativne
Elemente v realnem življenju.
Če me je strah kritike, opažam kritične obraze...
Sheme ustvarjajo distorzije, popačene interpretacije realnosti.
Zdi se mi, da živim v krutem svetu, kar samo še povečuje moje trpljenje.
Sheme tudi omejujejo in zmanjšujejo prilagoditvene korake.
Če me je strah zavrnitve, ne vprašam za pomoč.
Če me je strah kritike, se ne bom izpostavljala.
Če me je strah, da bo drugi trpel, potlačim svoje želje.

Sheme ustvarjajo negativna pričakovanja in ustvarjajo nefunkcionalna prilagoditvena vedenja.

Zadnje leto se veliko izobražujem na področju shem, tudi preko Schema Therapy, ki jo je leta nazaj razvil Jeff Young. Znanje, ki ga pridobivam pa vključujem tudi v svojo terapevtsko prakso.

Hvala❤️💙🤎🖤💜💛💚🧡

🧡❤️💚💛🤍💜💙🖤🤎

01/03/2024

Različno. Sram ima težo. Kaže na predajo, osvetli šibke točke, nas poniža.
Nisem tako dobra, kot drugi.
Ljudje bodo zaradi tega mislili, da sem slaba.
Sram me je, da je nekdo iz moje družine tak.
Sram me je, da imam razmetan avto.
Sram nas pomanjša. Postanemo majhni otroci. Zelo težko ga toleriramo, zato se pred njim skrivamo.
Sram me je, da me je sram. Zato nočem povedati na glas.
Še več, ovinkarim. In namesto, da čutim to bolečo resnico..
Se jezim, jočem, idealiziram. A spet.. sfalim cesto, zamudim po otroka, se skregam v trgovini, zamujam z oddajo, nisem dovolj pripravljena. A vse to dragi moji je humano, je pogosto.
Vsakdo aktivira svoje strategije. Odvisno kdo smo, od kod prihajamo. Vsi smo v tej zgodbi, tudi mi terapevti. Ni ga človeka na tej zemlji, ki ne trpi. Samo, da eni to pokažejo, eni ne. In bolj kot uvidimo, da smo v tej mineštri vsi skupaj. Lažje nam bo. In ....
Sram se bo mehčal, topil. Lahko se bomo kaj naučili, evolvirali. In lahko bomo sneli te zadušljive maske in malo zadihali.

Hvala
🧡❤️💚💛🤍💜💙🖤🤎

06/02/2024

Zadnjič sem brala eno raziskavo, da je bolj razširjen dif. Mehanizem potlačitve, kot pa so denimo izbruhi, agresije.
Ne bom trdila, da to drži, opažam pa, da imam več klientov, ki imajo izzive z zamerami, kot agresijo.
Nekje nekoč je nismo smeli izražat, pa smo se naučili sedirat, zadušit.
Ampak na tak način jeza nima pretoka, nima flowa. Ostaja.
Ostaja v naših mislih. Premlevamo in premlevamo. Zvečer greš spat in se v misliš kregaš z neko situacijo.
Zjutraj se zbudiš tam je, tista oseba, točno tista, s katero so nerazrešene stvari.
A ne moreš, ne zmoreš se soočit, povedat, rešit, imaš prepričanja, da ni vredno, da ne boš uslišan/na, da bo samo še slabše.
Potem greš do prijateljev, znancev in razlagaš probleme, izzive..a jeze
še vedno ne moreš izrazit. Jeza rabi kanal..
In ostajaš, na dnu morja, kot zaprta školjka.
Včasih si prepričan, da ne smeš..ne smeš postavit meje, ne smeš se postavit zase...
Ali pa, da bomo imeli hude težave. Še slabše bo kot prej.
Razumljivo.
Tako je bilo v otroštvu ali nekje po poti, zato pa tlačimo.

Spoznati te mehanizme, počasi ustvarjati prostor zase, za jezo, za izražanje, nas lahko reši dolgoročne zastrupitve.
Nek pregovor pravi, da je zamera kot strup, ki bi ga pili in upali, da bi umrl naš sovražnik.

Hvala
❤️💛💙💜🤍💚🧡

21/12/2023

Rada bi bila srečna. Želim vam srečno novo leto.
What? Ste se kdaj vprašali od kod to. Si to res želim.
Že nekaj časa razmišljam o teh posplošenih frazah, ki so pri nas nekaj zdravo za gotovo. To niso moje ideje.
To je prišlo po poti. In definicija sreče?
Kaj je? Ne vem točno kaj bi napisala. Ma če pogledam skozi čas, sem jo vedno povezovala z nekimi prehodi, zaključki. Bom dobila dobro oceno, bom diplomirala, bom dobila fanta, otroka, itd...nekako tako, boš nekaj dosegla in potem boš srečna. Baje.
Vmes pa strah, trepet, tišina, dolgčas, rutina, panika?
Ne hvala. Enkrat sem prebrala..sreča je lahko tistih 5 minut na dan. Aha, že boljšee.
V tistih malih trenutkih, ki se zgodijo,včasih si jih planiral ali pa ne.
Nekje iz nečesa se porodijo. Neka radost al veselje al navdešenje.
Ampak, kot vse ostalo...
Jeza, žalost, strah..
potuje in se konstantno preoblikuje.
Emocije imajo svoj smisel, namen in potem se cikel zaključi. Gre naprej. Eno čustvo, da mesto drugemu.
Nihče noče biti večno jezen.

No, Jaz si ne želim več biti srečna v novem letu. Želim biti živa. Želim čutit ta lajf, želim bit lačna in potem sita, želim se dolgočasit in potem dobit dobro idejo, želim evforijo in naslednji dan kolaps pod odejo, želim plesat in bit utrujena, počivat in pol spet skočit v lajf. Občutit razočaranje, ma potem spet presenečenje nad dobroto.
Želim bit polna, imet cilje in potem zamenjat cilje. Gledat razgledat, pol se naveličat razgleda in imet svobodo se premaknit.

Želim ti srečno novo leto, je fraza z veliko pričakovanji, pričakovanja pa lahko vodijo v razočaranje.

In kje piše, da je sreča zmeraj povezana z ugodjem?

Želim vam, da v letu, ki prihaja zaŽivite tudi vi.

Hvala
❤️💛💜🤎🖤💙🧡💚🤍

Mojca Hrovat - Psihoterapija in somatika

17/04/2025

22/11/2024

04/11/2024

24/10/2024

10/10/2024

31/05/2024

18/03/2024

01/03/2024

06/02/2024

21/12/2023

Address

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category