25/06/2024
Ko je sprožilec prazna škatla od kosmičev
Helena je mlada ženska, ki jo je zaznamovalo odraščanje v alkoholični družini. Zato jo je kot odraslo zajela panika, če je videla, da je nekdo v njeni družbi spil preveč alkohola. Pravzaprav ni bilo potrebno, da je bilo pitje pretirano, včasih je bila dovolj že steklenica piva na mizi. Razjedali so jo občutki krivde, dvomi, negotovost in jeza. Pretirano je bila občutljiva na nered. Preveč jo je skrbelo za druge, da bi se komu kaj naredilo, in ena od njenih težav, ki jo je izpostavila na terapiji, je bila prepirljivost. Iz najmanjše stvari je lahko razvila prepir, kot da ne bi znala živeti brez tega: brez drame, prepirov in napetosti. To je počasi najedalo njen odnos s partnerjem, še najbolj pa je motilo njo samo.
Nekoč je prišla na terapijo vznemirjena, ker se je spet sprla s fantom. Povod je bila prazna škatla od kosmičev na kuhinjskem pultu, ki jo je on »pozabil« pospraviti v smeti. In sva gledali, to prazno škatlo. Ob miselnem zrenju v prazno škatlo, ki ji je govorila, da bo kmalu vse nastlano, jo je zajela panika. V neredu se Helena počuti izgubljena in ne more funkcionirati. Na površje priplava spomin na to, ko sta se njena oče in mama (ponovno) prepirala. Počuti se nemočna in v grozi in zato prestavlja omare v svoji sobi, s tem dobi občutek moči in nadzora. Stara je 12 let in pozornost sva posvetili tej najstniški Heleni, njenemu počutju in občutkom: zmedenosti, kaosa, groze, osamljenosti … Mala Helena se je postopno umirila in prišla k sebi.
Helena je hitro napredovala in v dobrih treh mesecih je lahko zaključila s terapijo, saj so panični napadi popolnoma prenehali, znala se je notranje pomiriti, se ustaviti, manj impulzivno in bolj premišljeno delovati. Počutila se je dobro in bila je zadovoljna tudi s spremembami v življenju, ki jih ji je uspelo izpeljati v tem času.
