28/01/2026
Po sobotnem predavanju je naša članica Urška strnila svoje vtise in misli v čudovit zapis. ❤
𝐁𝐫𝐚𝐧𝐣𝐞, 𝐤𝐢 𝐠𝐚 𝐧𝐞 𝐧𝐞𝐬𝐞𝐬̌ 𝐧𝐚 𝐩𝐥𝐚𝐳̌𝐨
Pred skoraj štirimi leti sem kupila Bhagavad Gito. Moja terapevtka mi jo je svetovala, ker, če sem prava iskalka na duhovni poti, jo moram imeti. In sem jo iz ta istega razloga tudi kupila. Kupila in pospravila v predal. Ker platnice so bile lepe, a kakor sem jo odprla, so mi že prvi verzi tako napolnili um z nesmiselnostjo tega početja, da sem jo kmalu odložila. Ha, ha, tako kot Arjuna svoj lok, sem izvedela na včerajšnjem predavanju o prvem poglavju te »Gospodove pesmi«. Še najbližje so mi bili verzi, ko se je vanje v filmu Jej, moli, ljubi potopila Julia Roberts. Oh ta film! Bolj, ko sem spoznavala hinduizem, bolj sem ga lahko v celoti vpijala vase. In tiste besede: asram, seva, sanga … vau, zdaj pa že nekaj vem, čeprav se mi še dobro svitalo ni. Pa izredno rada berem, običajno imam doma kup najmanj šestih knjig in potem izbiram, kar mi paše na trenutno razpoloženje. Ampak Bhagavad Gita ni ravno čtivo, ki si ga lahko privoščiš z željo, da malo odklopiš svoje življenje in se vživiš v življenje drugega knjižnega junaka. Vsaj ne na tak lahkoten način, da bi to branje odnesel s seboj na plažo.
A za vsako stvar enkrat napoči pravi trenutek. Če ne, nam pač ni namenjena (sploh, če bomo stali ob njej brez napetega loka in dobre puščice – t.i. akcije). Ko mi je ta ista terapevtka nekaj mesecev nazaj dala domače branje (ja, prav nisem se mogla upreti tej besedi, četudi je zelo šolska), češ, da moram svoje izkušnje nadgraditi z znanjem in nahraniti podhranjen um, sem bila postavljena pred dejstvo. Lahko bi še leta stopicljala na istem mestu, ampak kaj, ko so vsa nova spoznanja, ki jih ponotranjimo, tako dragocena in nam samo olajšajo življenje. Ko sem to nalogo podelila z Maticem, mi je svetoval, da začnem tako, da Bhagavad Gito odprem na poljubni strani in skušam začutiti verz, ki se mi v tistem trenutku razodene. Še najboljši nasvet pa je bil, ko sem začela pri šestem poglavju, kjer je opisana joga in meditacija. To mi je najbližje in tako je zgodba dobila večji smisel. To je bilo v predbožičnem času, ki že tako s seboj nosi neko mistiko, v katero takele knjige sedejo kot nalašč.
Kmalu zatem je Matic predlagal, da bi Bhagavad Gito strnil v nekaj predavanj, ker bi si to vedsko znanje želel podeliti tudi z drugimi. Da ta želja že dolgo tli v njem, je rekel. No, kaj lepšega, win-win. Končno bom prišla do interpretacije 700 verzov, ki prek resničnih dogodkov vkomponirano vsakdanje modrosti in tako duhovnemu iskalcu nudijo zemljevid do samega izvora božanskosti. Že po prvih dveh predavanjih se je izkazalo, da je Matic pravi učitelj življenja, zakladnica znanja in kakšna sreča je, da se lahko učimo od njega. Prav tako, je rekel, posredovanje znanja tistim, ki jih to zanima, polni tudi njega. Saj, vsak učitelj rad vidi, če učenec pije njegovo znanje. In ga kasneje dejansko živi v svojem življenju.
V šolo nikoli nisem rada hodila, to povem tudi svojim otrokom, čeprav me eni zaradi tega čudno gledajo. Takšna je pač resnica. Družboslovje je še nekako napolnilo mojo glavo - biti blizu ljudem, spoznavati daljne kraje, govoriti tuje jezike, to še, naravoslovje pa je šlo mimo mene. Pa ne toliko sama narava, pač pa kasneje njena na atome razcepljena modrost, ki me nikoli ni zanimala do takšnih potankosti. Diplomirala sem, a že naslednji dan delala to, kar sem delala dotedanjih 14 let, to, kar sem rada delala in to, česar me nobena šola eksplicitno ni učila. Priznam, da me je končna osvoboditev od šolskega sistema tako prevzela, da dejansko do dve desetletji po tem, nisem posegla po nobeni resni študijski literaturi. Prvih nekaj let po študiju sem uživala samo v delu, brez učenja – čeprav, saj nas življenje samo najbolje uči, potem so prišli otroci in potem so bili ves ta čas vedno premajhni, premalo časa, zakaj mi bo to … vedno kakšen nov izgovor. A po tolikem času se zdaj počutim prav po šolsko navihano ob novem zvezku, pisalih in ob Bhagavad Giti. Ker to zdaj ni šola za ocene, čeprav nam je Matic naložil tudi domačo nalogo🙂, ker to zdaj ni nabiranje znanja, ki bo šlo že jutri v pozabo. To je nekaj več. Odkrivanje samega sebe, tudi svojih temnih plati, teh še posebej, saj na temnih se največ naučimo. Ker, kakor pravi moj izvod Bhagaved Gite: »Rojeni ste bili z razlogom in ta razlog je, da spoznate svoj Jaz, da prebudite božanskost v sebi in jo prenesete drugim; ne da zgolj rečete OK, dobro življenje imam!« Pa zdaj, ko mi to razlaga Matic, še Julie Roberts ne rabim več 🙂.
Nadaljujemo z drugim poglavjem v soboto, 31. 1., v FB skupini »Jogijske modrosti za moderno življenje«.
Lepo vabljeni na naslednje predavanje, tokrat z naslovom: Kdo sem jaz pod vsemi maskami?
Tema: Razlika med telesom in dušo ter večna narava zavesti.
Za več informacij, pišite v zs.
