Elu - psihologija & psihoterapija

22/11/2024

Danes se sprašujem...
O Zimovanju
-

Odločila sem se, da bom svoj čas zimovanja posvetila tudi malo več izražanju. Saj so besede (in energija za njiim) včasih tudi lahko sopotniki.

Danes se sprašujem...
kako zimujem in kako sebe pripravljam na zimovanje.
Kaj upočasnjuje moj ritem, da lahko zares odmaknem svoj fokus od vsega, kar menim, da moram. In se preprosto preputim ritmu, ki se samodejno upočasnjuje.
Sprejeti, da ni veliko za postoriti, je včasih res težko. Predvsem zato, ker veliko idej in prepričanj v nas, meni drugače. In navkljub temu, je tako zelo smiselno, da zimujemo.

Danes se me je dotaknil zapis avtorice knjige Wintering - Katherin May, : "When I started feeling the drag of winter, I began to treat myself like a favored child: with kindness and love."

Tudi živali, si uredijo svoj brlog. Prostor, ki je dovolj varen in udoben, da v njem lahko preživijo nekaj časa. Nepremično in hkrati tako subtilno živo.
Tam čakamo, da se naša notranja prst dovolj nahrani, da lahko pognojimo tisto, kar želi zrasti.
Zares je pomemben ta čas, ko tudi narava počiva. In jaz, res zaupam naravi in njenim ritmom.

Kakšen brlog bom izbrala letos?
Tisti, ki je udoben in prijeten in hkrati dovolj velik, da so vsi deli dobrodošli. Kakšen je ta brlog znotraj mojega telesa? Kje v njem je prostor, kjer se lahko zabubim, spočijem in objamem.
Tako lepo je biti v sebi, če sem zares nežna s sabo. Če sprejmem, da obstajajo tudi drugi deli, ki pravijo da moram in da je treba.
Naj bodo, jim rečem.
Naj bodo.
Nekaj čudovitega se zgodi v meni, ko sprejemem, da so. Deli, ki morajo, ker jim je tako lažje.
In sedaj, v začetku mojega zimovanja, gradim svoj brlog kjer mi ni treba. Povabim jih na čaj, da mi povedo zgodbo o sebi, da jih spoznam in vzljubim.

Povem si, da mi ni treba biti prijazna in ustrežljiva.
Ni mi treba biti "na voljo".

Ko mi ni treba, potem lahko sem.

Pristna in iskrena.

Kako pa se ti pripravljaš na svoje zimovanje?

Nayeli Špela

25/04/2024

Hvala Nina Vidrih za priložnost, da nekaj o telesu in terapiji podelim za revijo Elle.

Preko vprašanj, ki mi je zastavila Nina, sem razmišljala o presečiščih med umetnostjo, terapijo in plesom.

"Umetnost zame predstavlja vir izraznosti ter daje možnost, da umetnik pove zgodbo občutkov, doživljanj, senzacij, hrepenenj itd. Bodisi preko plesa ali kakšnega drugega artističnega dela. Na ta način pa sebe predstavi svetu in se ga nevidezno dotika, kot tudi svet (gledalci) njega. Terapije zame ni uprizoritvena, je zelo intimni prostor stika samega s seboj ter morda celo z deli sebe, ki jih nismo pripravljeni pokazati drugim, ker so še preveč ranljivi, da bi bili videni ali pa dotaknjeni.

Naučen telesni izraz ali ples ni isto kot prisotnost stika s telesom in dovoljenje, da se od tam nekaj zgodi. Bodisi je to gib ali le premik. Kar opazim v praksi je, da ko res prisluhnemo, naše gibanje ni nujno ekstatično ekspresivno, temveč velikokrat zelo subtilno in intimno. Ko kllienti začnejo govoriti in opisovati svoja doživljanja iz telesa, bodo morda uporabljali druge besede ali pa govorili počasneje. Verbalno opisovanje je lahko na nek način ločeno od realnih občutkov v tukaj in zdaj, saj izhaja iz idej in percepcij o tem kar vemo. Ko v opis situacije vključimo telo, pa izhajamo iz senzacij, ki niso del ideje.

Na terapijah ki jih izvajam se v večini veliko pogovarjamo. Radovedna sem kako posameznik doživlja stvari v svojem življenju, kakšen pomen jim daje in kaj so razlogi za določene percepcije, ki jih je razvil. To veliko pove o njegovem načinu kreiranja realnosti v kateri živi. In hkrati tudi telo nosti veliko resnic, ki so del njegovih percepcij. Ko zelo dolgo ne prisluhnemo telesu, verjamem da le ta začenja vse glasneje sporočati svojo resnico.

Kot terapevtska sem iskreno radovedna kakšna je tovrstna resnica."

Celoten prispevek na moji spletni strani:
https://www.elu-psihoterapija.si/blog

Elu - psihologija & psihoterapija

photo: Ekspresija.si / Teja Blatnik

29/02/2024

Zdravo,
opažam, da kar dolgo čakam, predno tisto v meni resnično vzbrsti in se potem uspe ponuditi svetu. Tako kot se tudi sama premikam iz zimskega spanca, se telo počasi odpira in razteza.

V pomladnem odpiranju sem se odločila odpreti prostor skupinskemu procesu raziskovanja.
Proces je sestavljen iz 4-ih delavnic (skupno 16ur) poimenovan Psihologija v gibanju - Plasti odnosov

V njem bomo raziskovali psihološke tematike, ki jih vsakodnevno srečujemo v odnosih z drugimi, na terapevtskih urah pa so seveda stalnica:
- Kakšni so naši stili navezovanja ter vzpostavljanja kontakta.
- Kako se navezujem in kakšne strategije uporabljam.
- Kakšne so moje potrebe v odnosih in kako jim sledim (ali pa ne).
- Kaj me v mojem načunu delovanja "ovira", da bi bil-a v odnosih bolj sproščena ter zaupljiva.

Uff toliko vprašanj, da bi lahko še kar naštevala. Preko psiholoških teorij se bomo dotikali tematike stilov naveznoasti, attunement itd., somatično pa raziskovali kako in kam usmerjamo našo pozornost ter načine kako to delamo, kako se telo odziva v različnih situacijah, poslušali bomo senzacije ter občutke ter jim sledii kot zemljevid nadaljnega gibanja.

V skupinskih procesih vedno zaupam, da notranje vsebine tistih, ki so prisotni, kreirajo proces ter izskustvo.

Toplo vabljeni, če vas pokliče.

Psihologija v gibanju - Plasti odnosov
www.elu-psihoterapija.si/psihologija-v-gibanju
MOAVE - psychology in movement

11/06/2023

Maybe we can learn to give and receive support in the same way the leaf receives the waterdrop.
As something natural, part of the co-habitat we live in.
And maybe we can learn how to allow ourselves to drop our weight into that leaf, like we are ready to rest inside something we belong in.

Za tiste, ki se odločate zadnji trenutek,
🌀Stebri podpore - 1. delavnica psihologije v gibanju

Se vidimo
Nayeli

/
MOAVE - psychology in movement
Elu - psihologija & psihoterapija

30/05/2023

Za delavnico Stebri podpore, se v mislih in gibu veliko premikam prav v tej tematiki.

V svojem gibalnem raziskovanju se sprašujem, kjer v telesu si dopustim, da sem resnično podprta in kakšno lestvico dopustitve sem si ustvarila. Podpora je koncept, ki si ga vsak izmed nas poimenuje na svoj način. Kaj so kriteriji, po katerih psihično delujem, da si dovolim vzeti podporo in kakšna je resnica mojega telesa? Se ujemata? Da vzamem, se moram v nekih delih svojega telesa tudi prepustiti. Se to zgodi spontano? Koliko zavedanja imam o svojem načinu delovanja? Somatsko, psihično...

Podpremo nekaj, da ne pade. Ali pa, da okrepi svojo stabilnost.
Kaj pa če zaupam, da znam pasti (tako gibalno kot čustveno) in se ob tem naučiti, da so padci lahko tudi mehki. Če vem, da padam v nekaj kjer sem sprejeta, se na nek način dopustim ujeti.
Torej je padec hkrati tudi realnost, da sem v vsem mehkem gibanju, srečana.

Ne vem, če lahko znotraj svoje izkušnje resnično govorim o sprejemanju podpore brez dopustitve. V prvi vrsti, da sem iz ravnotežja. In da hkrati vem, kaj mi pomaga poiskati tisto stabilnost v sebi, kjer za trenutek mehko obstanem.
Kakšen pa je tvoj koncept podpore?

No tule le delim tok svojih razmišljam, ki vsekakor lahko gre v vse smeri. Na delavnici bomo začeli počasi. Da lahko zaznamo kaj v prvi sploh podpira to, da smo lahko prisotni...
S sabo, en z drugim in prostorom.

Topel pozdrav in dobrodošli na delavnici Stebri podpore - 1. delavnica psihologije v gibanju , kjer bomo vse to psihofizično raziskovali.

Nayeli Špela / Elu - psihologija & psihoterapija
MOAVE - psychology in movement
elu-psihoterapija.si

24/05/2023

Danes se sprašujem, kako v opazovanju in občutenju minljivosti, začutiti utrip življenja. Ne vem, če me kaj resnično pripravi na odhode. Pridejo in jaz začutim, da se je odprla neka nova realnost življenja, ki se spreminja pred mojimi očmi. Takoj zaznam, kako stvari niso samoumevne. In da ima življenje včasih pot, ki jo nisem načrtovala.
Tako močno me prešine, da marsikaj ni v moji kontroli. To me hkrati plaši in navdihuje. Oddahnem se ob misli, da spustiti kontrolo pomeni zaobjeti življenje, ki se bo v vsakem primeru nadaljevalo (na takšen ali drugačen način). Plaši me ideja nenadnih sprememb, ki zahtevajo svoj čas in prostor prilagajanja na morebitne pomembne izgube.
A vse to, prav vse to je v biti življenjskosti.
Odhodi in prihodi.
Jutra in večeri.

Med njimi, plešem.

-

Kako pa ti, sprejemaš in občutiš minljivost?

Nayeli Špela

Photo: Nay Note to Self

24/02/2023

Učim se iskati tiste vrste akcij, ki prihajajo iz mirnejših delov mene. In rojevati projekte, ki tlijo dovolj dolgo, da se rodijo sami od sebe.
Sama pa ob tem gradim zaupanje.
Vase, v proces.
Zaključki so vedno tudi del začetkov. In tisti čas vmes, ko mislim, da se nič ne dogaja, se v resnici rodovitna prst pod mano, pripravlja na pomlad.

Kako pa ti, drag-a sopotnca-sopotnik gradiš nove poti?
Katerim posajenim semenom pomagaš zoreti?
Kako neguješ svojo prst, da bo rodovitna, bogata in hranilna.

Love,
Nayeli Špela



—

I'm learning to look for the kinds of action that come from the quieter parts inside of me. And give birth to projects that simmer long enough, so they can be born effortlessly by themselves.

Endings are always part of beginnings. And that time in between, when I think nothing is happening, the fertile soil beneath me is actually getting ready for spring.

How do you, dear fellow traveller, build new paths?
Which planted seeds are you helping to ripen?
How do you take care of your soil so that it is fertile, rich and nutritious?

01/08/2022

Yes to this!

this.

01/07/2022

Tudi tole so pomočniko na terapijah.

V njih včasih najdemo simbilike, včasih podpornike, zrcalimo dele sebe, jih utelešeno raziskujemo.

Jaz se danes počutim oboje.
Nežna vrtnica in mogočna roža. V dovoljenju, da obe obstajate znotraj mene, se lahko razvijam v več strani hkrati in razpostriram svoje cvetove.

Kaj pa ti?

21/06/2022

Danes se me je dotaknil tale komad!
Kako pomembno sporočilo, da v naših stiskah, bolečinah nismo sami!

"It's a good life even when hope is forsaken
Even when your heart is breaking
Never forget it's worth saving
Never forget it's a good life
Seeing the sun on the tree line
Feeling the breeze on a warm night
Holding your hand of love.

Come on wake up don't be afraid
We can find what you lost on your way."

https://www.youtube.com/watch?v=QI46TNLaPxM

30/05/2022

🙏🏻👇🏻

❤️ EQUIhe(a)rd - being heard in a herd ❤ Equiness človeška čreda!

"Horses see the real you. Being seen is incredibly healing." - Meg Kirby

Tekom študija sem prišla v stik z delom sebe, ki ve kako je, ko si sam. Zaradi zavedanja tega dela pa se je tudi prebudil občutek in izkušnja kako je, ko nisi sam.

Ko imaš varno okolje, kjer se ceni tvoja lastna avtentičnost in kjer so ljudje podpirajoči, sprejemajoči in neobsojajoči. Tako kot so konji – živijo v čredi, so izjemni v svoji avtentičnosti in prisotnosti, so neobsojajoči in so zares sprejemajoči. V sebi nosijo modrost, ki ji bomo prisluhnili.

​Zato sem se odločila, da odprem prostor za nastanek Equiness človeške črede - Equiness Heard, kjer bomo soustvarili varno in sprejemajoče okolje, našo čredo in se podprli (pa zabavali!).

V skupini se bomo pogovarjali, ustvarjali, se družili s konji in preživljali veliko časa v naravi.

​Vabljeni torej na skupinska potovanja, raziskovanje, igranje, ustvarjanje in čutenje. Vabljeni po razna spoznanja in odkrivanja, ki jih potem nosite s seboj in jih predajate naprej svojim bližnjim.😊Vsako potovanje, ki ga opravimo in doživimo, ga ne le zase, ga za vsa naša poznanstva.

Srečanja bodo trajala 3 ure, datume pa bom objavila za vsak mesec vnaprej. Cena na srečanje je 38 eur. Maksimalno število oseb na srečanje je 10.

​JUNIJ - torek 28.6. in četrtek 30.6. od 17 do 20 ure

​*Prijaviš se tako, da pošlješ email na naslov equiness.eu@gmail.com, kjer navedeš svoje ime ter termin na katerega se prijavljaš. Ob tem je potrebno plačati akontacijo 15 eur.

​Skupino bom facilitirala Sara Grahelj, edukantka geštalt izkustvene družinske terapije in magistrica znanosti o živalih

https://www.equiness.eu/equiheard