What are the opening hours?

Monday 09:00 - 20:00 Tuesday 09:00 - 20:00 Wednesday 09:00 - 20:00 Thursday 09:00 - 20:00 Friday 09:00 - 20:00

CREO - Center rasti, emocij in osebnosti

Home
Slovenia
Ljubljana
CREO - Center rasti, emocij in osebnosti

Contact information, map and directions, contact form, opening hours, services, ratings, photos, videos and announcements from CREO - Center rasti, emocij in osebnosti, Psychotherapist, Parmova Ulica 14, Ljubljana.

Priložnost za premagovanje čustvenih težav in stisk, boljše spoznavanje samega sebe in svojih potreb ter ustvarjanje novih poti za vzpostavljanje kvalitetnejših odnosov tako z drugimi kot s samim seboj.

26/03/2026

Kot terapevtka vedno znova srečujem ljudi, ki niso sami v “fizičnem” smislu. Imajo partnerje, družine, sodelavce, socialna omrežja. Pa vendar nosijo v sebi občutek osamljenosti, ki ga je težko ubesediti.

Kot da nekaj manjka.

To se vedno bolj pojavlja tudi pri meni in zato sem začela razmišljati, kaj je tisto kar pogrešam? In vedno bolj se mi je kristaliziral odgovor, da mogoče je pa to skupnost. Prostor, kjer preprosto prideš, si, srečaš ljudi, se povezuješ z njimi, izmenjaš izkušnje, znanja, brez kapitalističnega modela v ozadju.

In ne vem, če je to zares nekaj zavednega ali je to nekaj, kar je zapisano globoko v nas.

Občutiš mogoče tudi ti kaj podobnega?
S čim ti povezuješ za občutek?

🌻

18/03/2026

V zadnjem času se veliko govori o spremembah v partnerskih odnosih in vlogah moških ter žensk.

Nova raziskava raziskovalcev z King's College London je pokazala zanimiv pojav: del moških iz Generacija Z izraža precej tradicionalne poglede na partnerske vloge.

Psihologi in sociologi ob tem odpirajo pomembno vprašanje:
kaj vpliva na to, kako danes mladi razumejo odnose, partnerstvo in vlogo moškosti?

Med možnimi razlagami se pojavljajo družbene spremembe, vpliv spletnih okolij, pričakovanja glede moškosti ter tudi osebne izkušnje in modeli odnosov, ki jih ljudje spoznajo že zgodaj v življenju.

Nekaj teh psiholoških vidikov sem povzela v objavi.

Kako pa vi opažate spremembe v razumevanju partnerskih vlog danes?

🌻

15/03/2026

Nova mednarodna raziskava (https://www.kcl.ac.uk/news/almost-a-third-of-gen-z-men-agree-a-wife-should-obey-her-husband) je raziskovala poglede na partnerske vloge med različnimi generacijami.

V raziskavi je sodelovalo približno 23.000 ljudi iz 29 držav.

Rezultati kažejo zanimive razlike med generacijami in tudi razkorak med osebnimi stališči ljudi ter tem, kar menijo, da družba pričakuje.

Kako pa ti opažaš te spremembe v vsakdanjem življenju?

🌻

31/10/2025

🎭 Včasih naš um preskoči v najhujši možni scenarij, še preden se sploh dobro zavemo.
Majhen dražljaj → močna misel → napetost v telesu → občutek, da se bliža nekaj hudega.

💥 Tako deluje katastrofiziranje.
Je miselni vzorec, v katerem naš um ustvarja zgodbe o najhujših izidih, tudi ko zanje ni veliko dokazov. Ne zato, ker bi bilo s tabo kaj narobe… ampak zato, ker se tvoj notranji sistem poskuša zaščititi.
Skratka: tvoj um dela to, kar misli, da je najbolje — čeprav včasih pretirava.

Te misli se lahko zdijo zelo resnične.
In ko jim začnemo verjeti, se telo odzove, kot da je nevarnost že tukaj: srce hitreje bije, pojavi se napetost, strah, nemir.
💛 Če se ti to dogaja…
prosim, veš → nisi sam_a.
Veliko ljudi se s tem srečuje.
Tudi tisti, ki navzven delujejo mirni in zbrani.
To je v bistvu nekaj, kar je skupno vsem nam - razlika je v tem kako intenzivno in pogosto se nam to dogaja in kako vpliva na naše življenje.

💭 Dobro je vedeti, da katastrofiziranje ni odločitev.
Je avtomatski proces.
In tako kot se ga naša psiha nauči, se lahko tudi postopno naučimo ustvariti malo prostora med nami in mislimi.

💬 Kdaj se pa pri tebi sproži katastrofiziranje?

🌻

16/10/2025

Ko govorimo o ego stanjih, govorimo o različnih delih nas – o načinih, kako mislimo, čutimo in se odzivamo.
Tudi ti imaš te dele v sebi

Vsak od teh delov ima svojo zgodovino.
Nekateri so se oblikovali zelo zgodaj – kot način, kako si se naučil_a preživeti, biti sprejet_a, dobiti ljubezen ali se zaščititi.

💡 Zakaj je pomembno, da to razumeš?
Ker te različni deli vodijo v različne odzive:
✨ včasih reagiraš iz Otroka – z ranljivostjo, strahom, uporom ali potrebo po bližini,
✨ drugič iz Starša – s kritiko, nadzorom ali zaščito,
✨ in včasih iz Odraslega – ko zmoreš biti prisoten_a, miren_a in se zavestno odločaš.

Ko teh notranjih glasov ne prepoznamo, nas lahko vodijo avtomatsko.
Zdi se, kot da se “kar zgodi”, da spet reagiramo na star način, čeprav vemo, da bi želeli drugače.

🌱 Če bi se ti znašel_a na psihoterapiji pri meni, bi raziskovala:

✨kako prepoznaš, iz katerega ego-stanja deluješ,
✨katera stanja te varujejo, a te morda tudi omejujejo,
✨kako razviti več Odraslega v sebi — tistega dela, ki zna poslušati vse druge dele, jih pomiriti in izbrati odziv, ki ti danes zares koristi.

💬 In ne gre za to, da bi kateri del v sebi odpravil_a.
Gre za to, da se vsi tvoji deli začnejo pogovarjati med seboj —
in da jih vodi tvoj zreli, sočutni Odrasli.

Kateri del se pa pri tebi največkrat oglasi?

Če si želiš, da bi te pogosteje vodil tvoj Odrasli del, te z veseljem pospremim po tej poti.”❤️

🌻

21/08/2025

Predstavljaj si oder, na katerem stojijo trije igralci. Vsi trije imajo svojo vlogo, in včasih se zamenjujejo. Ta oder imenujemo dramski trikotnik.

🔺 Na treh vogalih so:

1. Žrtev – počuti se nemočno, brez moči, pogosto išče rešitelja ali krivca.

2. Rešitelj – prevzame odgovornost za druge, rešuje, svetuje, dela namesto drugih, pogosto brez da bi ga kdo prosil.

3. Preganjalec – kritizira, obtožuje, postavlja pravila, kaznuje.

👉 Ko enkrat vstopimo v ta trikotnik, se vloge pogosto hitro menjajo. Nekdo, ki začne kot rešitelj, lahko kmalu postane žrtev (ker ga drugi ne cenijo) ali preganjalec (ker se razjezi, da ga ne poslušajo). Žrtev lahko postane preganjalec, ko napade rešitelja, ker ga ne razume. In tako naprej. Drama se vrti.

👉 Primer iz vsakdanjega življenja:
👭
Prijateljica reče: »Jaz tega ne zmorem.« (žrtev)
Ti odvrneš: »Saj bom jaz uredila zate.« (rešitelj)
Čez nekaj dni se znajdeš utrujena in razočarana: »Zakaj vedno vse naredim jaz?!« (preganjalec)
Prijateljica pa: »Vidim, da sem samo breme…« (spet žrtev).

👉 Namen tega modela ni, da bi kogar koli obsojali, ampak da prepoznamo, kdaj se ujamemo v ta krog. Ko ga prepoznamo, lahko izstopimo in se pogovarjamo z odrasle perspektive – iz pozicije Odraslega: jasnega, odgovornega in spoštljivega.

🌱 Ko opaziš, da si v vlogi žrtve, rešitelja ali preganjalca, se lahko vprašaš: Kaj pravzaprav potrebujem? Kaj čutim? Kako lahko to izrazim brez igranja vloge? To je pot ven iz drame — v smeri pristnega, odraslega stika.

17/07/2025

🥣 Vse se je začelo z željo po zdravju.
Po občutku nadzora. Po jasnosti, kaj je “prav”.
A kar je bilo sprva varno…
… je postalo kot kletka.

Ortoreksija ni dieta.
Ni “zdrava navada, ki je malo ušla izpod nadzora”.
Je boleča notranja potreba po tem, da si dober_a, vreden_na, varen_na – skozi hrano.

Morda:
🌀 več ne znaš jesti brez kalkulacije.
🌀 “spontan obrok” sproži paniko.
🌀 dobiš občutek krivde že ob misli na “prepovedano” hrano.

Če se prepoznaš, to ni tvoja krivda.
To je klic tvoje notranjosti, da te je preveč strah, da bi bil_a samo – ti.

🌱 Obstaja pot ven.
In ni treba, da jo prehodiš sam_a.

✨ Dovoli si biti človek. Ne ideal.

14/07/2025

Veliko ljudi verjame, da so za njihovo zdravje najpomembnejši prehrana, gibanje in spanec. In ne me narobe razumet, res so pomembni.
A v psihoterapevtskem delu znova in znova vidim še en ključni dejavnik, ki pogosto ostaja v ozadju:
naš odnos do čustev.

👉 Kako jih (ne) prepoznavamo.
👉 Kako jih (ne) izražamo.
👉 Kako postavljamo meje – ali pa jih ne.

Vse to vpliva na telo.
Na raven stresa, ki ga nosimo v sebi.
In dolgoročno – na zdravje.

🌿 Če čutiš, da želiš to razvijati – je psihoterapija varen prostor za ta proces.

💛 Zberi pogum, oglasi se mi in poskrbi za svoje zdravje in kakovost življenja.

03/07/2025

"Za vse, ki ste bile vedno pridne."

Morda si bila kot otrok pohvaljena, ko si bila tiha, prijazna, skromna.
Ko nisi bila "preveč".
Ko si svoje potrebe zadrževala zase.

In si začela verjeti, da ljubezen pride,
če si dovolj dobra. Dovolj pridna.

💬 A kot pravi Brené Brown:
“Pridnost je pogosto maska – da ne bi bili zavrnjeni.”

Mogoče te je ta pridnost nekoč varovala.
A danes te morda utrudi. Odtuji od sebe.
Zamegli tvoje potrebe.

🌀 Kaj če te ne definira tvoja pridnost – ampak tvoja pristnost?
Je lahko si tudi glasna, utrujena, jezna. In še vedno vredna ljubezni.

Ne rabiš biti popolna. Rabiš biti – ti.

📌 Shrani ta zapis za dneve,
ko spet začutiš, da moraš vlogo "pridne punce" nositi bolj kot svojo kožo.
Ne pozabi – tvoja vrednost ni odvisna od tvoje popolnosti. 🌿

27/06/2025

👉 Si se kdaj vprašal_a, zakaj je okoli psihoterapije še vedno toliko predsodkov?

Veliko ljudi o terapiji razmišlja šele takrat, ko “ni več druge možnosti”.
A resnica je drugačna – psihoterapija je lahko prostor za raziskovanje, učenje in poglabljanje stika s sabo tudi, ko navzven “ni nič narobe”.

V tej objavi sem zbrala 7 pogostih mitov, ki ljudem pogosto preprečujejo, da bi si dovolili ta korak.

🧠💬
Koliko teh prepričanj je bilo (ali še je) del tudi tvoje zgodbe?

👇 Zapiši v komentar, katero od teh misli si tudi ti dolgo nosil_a v sebi.
📩 Pošlji objavo nekomu, ki bi jo morda potreboval.
💛 Spremljaj za več vsebin o notranjem stiku, mejah in psihoterapiji.

24/06/2025

✨ Kdaj si nazadnje postavil_a mejo – sebi?

Ne govorimo pogosto o tem, a nekatere najbolj pomembne meje so tiste, ki jih postavimo prav sebi.

👉 Ko rečeš: »Danes ne zmorem več.«
👉 Ko si dovoliš odložiti popolnost.
👉 Ko se ne siliš čez rob, samo zato, da bi bil_a »v redu«.

Postavljanje mej sebi ni sebičnost.
Je nežna oblika samospoštovanja.
Je način, kako si rečeš: »Jaz sem pomemben_a. Tudi moje potrebe štejejo.«

In ja, to je proces.
Pogosto tih, počasen, a zdravilen.
Začne pa se pri enem vprašanju...

✨ Katera meja, ki bi jo postavil_a sebi, bi ti danes prinesla več miru?

💬 Zapiši jo zase. Ali jo deli z mano v komentarju – če želiš, da ji skupaj damo prostor.

19/06/2025

Te je kdaj zabolela meja druge osebe?

Včasih nas meja drugih zaboli.
Ne zato, ker bi bilo z nami kaj narobe,
ampak ker si morda želimo bližine, varnosti, sprejetosti.

Ob drugi osebi, ki reče »ne«, se lahko v nas prebudi stara rana:
občutek zavrnjenosti, žalosti, osamljenosti.
In to je čisto človeško. 🌿

Pomembno si je nežno ponoviti:
meje niso napad – so način, kako drugi skrbi zase.
Tako kot tudi ti potrebuješ prostor zase.

Včasih pomaga, če se ustaviš in vprašaš:
💭 Kaj točno me je tukaj zabolelo?
💭 Kaj potrebujem – in si to lahko dam, ne da pritiskam na drugega?

Ne rabi ti biti všeč vsaka meja.
Lahko pa se učiš, kako ostati v stiku s seboj tudi, ko se z mejo srečaš.
Počasi. Nežno. V svojem ritmu. 💛

💬 Je kakšna meja, ki ti jo je trenutno težko sprejeti?
Podeli v komentarju 👇

Address

Parmova Ulica 14
Ljubljana
1000

Opening Hours

Monday	09:00 - 20:00
Tuesday	09:00 - 20:00
Wednesday	09:00 - 20:00
Thursday	09:00 - 20:00
Friday	09:00 - 20:00

Telephone

+38671369123

Website

http://creo-svetovanje.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when CREO - Center rasti, emocij in osebnosti posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Address
Telephone
Opening Hours
Alerts
Contact The Practice
Claim ownership or report listing

Want your practice to be the top-listed Clinic in Ljubljana?