26/03/2026
Kot terapevtka vedno znova srečujem ljudi, ki niso sami v “fizičnem” smislu. Imajo partnerje, družine, sodelavce, socialna omrežja. Pa vendar nosijo v sebi občutek osamljenosti, ki ga je težko ubesediti.
Kot da nekaj manjka.
To se vedno bolj pojavlja tudi pri meni in zato sem začela razmišljati, kaj je tisto kar pogrešam? In vedno bolj se mi je kristaliziral odgovor, da mogoče je pa to skupnost. Prostor, kjer preprosto prideš, si, srečaš ljudi, se povezuješ z njimi, izmenjaš izkušnje, znanja, brez kapitalističnega modela v ozadju.
In ne vem, če je to zares nekaj zavednega ali je to nekaj, kar je zapisano globoko v nas.
Občutiš mogoče tudi ti kaj podobnega?
S čim ti povezuješ za občutek?
🌻