Fizio Baby - Fizioterapija dojenčkov in otrok (2025)

12/12/2022

Znanje je moč! ...Francis Bacon

28/08/2022

3 RAZLOGI, ZAKAJ NE PRIPOROČAM UPORABO OTROŠKIH HOJIC

Tema otroških hojic se v moji karieri pojavlja vsakodnevno. Veliko otrok prihaja na fizioterapevtske obravnave zaradi njihove uporabe, pa naj gre za zapoznele mejnike/hojo, poškodbe ali vztrajno hojo po prstih.

Tukaj so glavni 3 razlogi, zakaj menim, da se je treba izogibati otroškim hojicam:

1. Lahko ovirajo otrokov razvoj

Mnogi ljudje verjamejo, da bo otroška hojica pomagala, da se bo njihov otrok hitreje naučil hoditi, vendar imajo na žalost ponavadi ravno nasproten učinek in še bolj odložijo hojo.

Dojenčki razvijejo mišično moč, ravnotežje in motorične sposobnosti, ki so pomembne za hojo, tako da se najprej obračajo iz hrbta na trebuh in nazaj, sedijo, plazijo, kobacajo in dvigujejo ob opori v stojo.

Otroška hojica zagotavlja veliko dodatne podpore, kar pomeni, da ključne mišične skupine in vzorci gibanja zaradi neuporabe zamujajo. Tak otrok, se sploh ne bo naučil vzdrževati lastne teže, prenosov teže in ene noge na drugo. Prav tako, mu odvzamemo možnost odzivanja z ravnotežjem in razvoja stabilnosti.

2. Otroške hojice lahko povzročijo nenormalen vzorec hoje

Obstaja nedvomna povezava med hojo po prstih, ki traja dlje časa in uporabo otroških hojic.
Razlog za to je v tem, da dojenčki visijo v hojicah, ne dosežejo do tal, zato iztegnejo prste na nogah in hodijo po prstih, kar povzroča pretirano stiskanje v mečih. Zaradi tega hodijo po prstih tudi, ko so brez otroških hojic.

Ko otrok enkrat vzpostavi vzorec hoje po prstih in to traja dlje časa, ga je zelo težko popraviti. To ne pomeni, da se hoje po prstih ne da popraviti, vendar vzame veliko časa in truda. Najboljše zdravljenje je izobraževanje staršev o preprečevanju in preventiva.

3. Otroške hojice lahko povzročijo resne poškodbe

Dojenčki se lahko v hojici premikajo z veliko hitrostjo do te mere, da se starši morda ne bodo pravočasno odzvali, da bi preprečili nesrečo. Pogoste nesreče se zgodijo, ko dojenčki planejo skozi odprta vrata, padejo po stopnicah ali se zaletijo v pohištvo ali stene.

Otroške hojice imajo tudi viseč visok sedež, ki lahko otrokom
omogoči, da sežejo po nevarnih stvareh, kot so ostri predmeti, vroče pijače ali strupeni gospodinjski izdelki.

V zaključku...

Večina študij je pokazala, da otroške hojice ne koristijo otrokovemu razvoju in so vir poškodb za majhne otroke. Pravzaprav mnogi strokovnjaki za varnost otrok na svetovni in lokalni ravni ne priporočajo njegove uporabe.

DELUJE KOT OVIRA NA PROCES RAZVOJA OTOKOVIH MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI!!!

19/07/2022

PLAVALNI PRIPOMOČKI ZA DOJENČKE IN OTROKE

Večini staršem se poraja vprašanje, kateri je najboljši pripomoček za v vodo za dojenčka/otroka. Sama sem mnenja, da je najbolje brez pripomočkov. Zakaj?

S terapevtskega vidika gledano je za otroka najboljše plavanje brez kakršnihkoli pripomočkov. Tako je gibanje v vodi čim bolj spontano in svobodno. Prav tako, mu z držanjem v naročju dajemo oporo tam, kjer jo tisti trenutek potrebuje in mu omogočamo najboljši možen položaj za plavanje. Hkrati mu nudimo občutek varnosti, ki ga otrok potrebuje, še posebej če ni navajen na vodno okolje.

Pred drugim letom starosti vam svetujem, da ne uporabljate pripomočkov.

Pripomočki, ki po mojem mnenju niso najbolj primerni so:

- Obroč
Ni primeren, saj otroku ne omogoča položaja telesa tako, da bi bil nagnjen naprej. Otrok je v popolnoma pokončnem položaju z zategnjenimi rokami čez obroč.

- Rokavčki
So bolj primerni od obroča, vendar še vedno niso ustrezni, saj zagotavljajo premalo spodbud, da bi imel otrok primeren položaj. Omejujejo gibanje rok.

- Plavut
Pri uporabi tega pripomočka, večina otrok glavo preveč izteguje nazaj. Če položimo na hrbet nekaj kar naravno tja ne sodi in smo poleg tega v vodi, avtomatsko dvignemo glavo, saj bi posledično glava pristala v vodi. Otroci s plavutjo na hrbtu počnejo prav to
glavo preveč izteguje nazaj.
Kasneje, tik pred samostojnim plavanjem, ko ima otrok že občutek za položaj telesa v vodi, je ta pripomoček bolj primeren.

- Fredov obroč
Omenjeni obroč ni najbolj primerna izbira, še posebej ne za dojenčke z nižjim mišičnim tonusom.
V teh obročih dojenčki nimajo nobene opore pod medenico, od katere bi se lahko vzravnali. S trebuščkom ležijo na opori, s katere otrok velikokrat drsijo dol. Problematično je tudi kako roke visijo čez obroč. Ramena so potisnjena čisto navzgor, kar je popolnoma obratno od tistega kar želimo doseči v razvoju, spustiti ramena navzdol in roke pripraviti za oporo.
Ker so ramena potisnjena navzgor, se glava avtomatično spusti med ramena in rahlo nazaj. To pa kaže na popolno neaktivnost v trupu in nasploh celem telesu, kljub temu da otrok brca in maha z rokami in nogami, to ni kvalitetno gibanje.

Ko se otrok navadi na vodo in želi plavati, vam svetujem, da mu lahko ponudite naslednji pripomoček:

- Plavalna tuba.

Ta pripomoček je najbolj primeren za plavanje, saj zagotovi najboljši možen položaj otroka. Za začetek učenja plavanja, priporočamo uporabo dveh črvov (podpora prsnega dela in medenice).

Marijanca Ambrožič, dipl fiziot.

14/07/2022

DOJENJE

Primarni namen dojenja je nahraniti dojenčka. Vendar dojenje ni zgolj hranjenje, saj se med dojenjem zgodi tudi navezovanje stika med mamo in otrokom in povezovanje.

Pri doječi mamici se med dojenjem iz hipofize stimulira izločanje dveh hormonov, ki sta za žensko in otroka v obdobju po porodu izrednega pomena, to sta oksitocin in prolaktin. Oksitocin je odgovoren za krčenje maternice, saj se mora ta ponovno vrniti na svoje prvotno mesto, in za sprostitveni refleks, kar povzroča iztekanje mleka iz prsnih bradavic. Prolaktin je odgovoren za proizvajanje mleka, ki otroku predstavlja edino in najbolj kakovostno hrano.

Prav tako je sesanje mleka izrednega pomena za dojenčka. Prvi in najpomembnejši trenutek nastopi takoj po rojstvu, ko novorojenček prvič refleksno začne sesati iz materinih prsi. Velikokrat je prav to refleksno sesanje in požiranje pokazatelj, da je z novorojenčkom vse v najlepšem redu.

Pravilna namestitev oz. položaj matere in dojenčka ter prisesanje dojenčka na bradavico sta ključnega pomena za uspešno dojenje!

Dojenček mora biti dobro prisesan, stimulirati bradavico in odvajati mleko iz dojke ter zagotoviti zadostno količino in dober pretok mleka, da lahko učinkovito sesa.

Ko je dojenček dobro prisesan, njegova usta in jezik ne drgnejo ali poškodujejo kože bradavice in ar**le. Sesanje je za mater udobno in pogosto prijetno. Ne čuti bolečine. Slabo pritrjevanje lahko poškoduje kožo bradavice in ar**le, kar povzroči boleče bradavice in/ali razpoke. Slabo prisesanje je najpogostejši in najpomembnejši vzrok za boleče bradavice in lahko povzroči neučinkovito odstranjevanje mleka in navidezno nizko količino mleka, uporabo stekleničke za hranjenje pred dojenjem, funkcionalne težave, kot so ploske in obrnjene bradavice, ali zelo majhen ali šibek dojenček, prirojene anomalije (razcep neba, razcepljen jezik).

Pozicioniranje

Dojenček in mati morata biti pravilno nameščena, da se otrok dobro prisesa na prsi. Za oba obstaja več različnih položajev, vendar je treba v vsakem položaju upoštevati ključne točke.

Položaj matere

Mama je lahko sedeča ali ležeča. Pomembno je, da je sproščeno in udobno nameščena. Če sedi, mora biti njen hrbet podprt in mora imeti možnost, da otroka drži na prsih, ne da bi se nagnila naprej. Ker se dojenje izvaja pogosto, vsaj 15-20 minut vsakič in le to traja nekako do 5-6 meseca starosti, lahko nepravilen položaj povzroči mišično-skeletne motnje, predvsem bolečine v vratu, zgornjem delu hrbta in spodnjem delu hrbta.

Položaj dojenčka

Glede položaja otrokovega telesa so pomembne štiri ključne točke:

- Novorojenčka oziroma dojenčka je pri dojenju potrebno v naročju držati v bočnem položaju.

- Njegovo celotno telo mora biti podprto. Držimo ga tako, da bo otrokova spodnja nogica iztegnjena, zgornja pa pokrčena. Z roko ga rahlo podpiramo pri medenici. Obe otrokovi roki sta obrnjeni naprej, proti maminem telesu, nikakor ne puščamo spodnje otrokove roke zadaj, za hrbtom.

- Otrokovo glavico podpiramo s svojim komolcem na najširšem delu glavice.

- Ko otroka med dojenjem pogledamo, mora biti v ravni liniji (kolk, glava in rama so med seboj povezani v ravno linijo).

12/07/2022

DOTIK

Dotik je bistveno sredstvo komunikacije med otrokom in staršem, ki vpliva na čustveni, socialni, kognitivni in fizični razvoj otroka.

Narejene so bile številne raziskave, ki potrjujejo, kako pomemben je dotik za dojenčka in koliko pomembno je, da so dojenčki po rojstvu v stalnem stiku s starši, še posebej z mamo. Dotik je nekaj, kar človek najprej razvije in to že v materinem trebuhu.

Čutilo za dotik vašega dojenčka se začne razvijati, ko je še v maternici - okoli 7. tedna. Takoj, ko se rodi, začne vaš malček spoznavati sebe in svet s svojim ultra občutljivim tipnim čutilom. Pri dojenčku tako vidimo, da ta najprej spoznava svet preko ust, tako da vanje nosi stvari in svoje rokice, kasneje pa se razširi na področje brade, oči, rok in na ostalo telo.

Stik kože na kožo pa ni pomemben samo zaradi navezovanja, temveč pomaga otroku pri vzpostavitvi telesne temperature in kolonizacijami z normalnimi klicami materinega telesa, pozitiven vpliv pa ima tudi na dojenje, saj ima takrat otrok največji sesalni refleks.

Ko je star 6 mesecev, ne mine niti minuta, da ne bi vaš dojenček nečesa prijel ali dal v usta. To mu pomaga pri učenju konceptov, kot so tekstura, oblika, velikost in temperatura. Varno prijemanje in grizenje stvari/prednetov je pomemben del njegovega razvoja.

Ko preide na plazenje, kobacanje in hojo, s svojimi rokami in nogami sprejme ogromno informacij, ki mu pomagajo, da se nauči krmariti v okolici.

Ko bo vaš dojenček odraščal v malčka, boste opazili, da neha več dajati stvari v usta in postane bolj seznanjen z različnimi občutki. To je znak zdravega senzoričnega razvoja. Če se zdi preveč občutljiv na dotik (grabi za svoja oblačila, kot da bi bila neudobna, noče jesti določenih tekstur hrane, ne mara dotikanja) ali premalo občutljiv (hrepi po tesnih objemih, zdi se, da ne čuti bolečine) lahko pediater svetuje delovno terapijo.

Največje napake, ki jih starši delajo, so, da otroku ne dovolijo, da bi se stvari dotikal. Dotikanje, prijemanje, preizkušanje so otrokova naravna radovednost. Z dotikom se bo naučil, da je nekaj prijetno, na primer mehka igrača in da je nekaj nevarno, npr. vroča posoda. Zato morate otroku dovoliti, da svet raziskuje z dotikom, tudi če prime umazan kamen, razmočeno zemljo, cvetlico, žival ...

Kako podpreti otrokov taktilni razvoj?

Pri zdravem taktilnem razvoju gre za to, da postanemo senzibilizirani za svet, poln občutkov. Kot starš ali skrbnik lahko to negujete tako, da malčka nežno izpostavite različnim tipnim informacijam.

11/07/2022

DAJANJE ROK V USTA?

Starši me pogosto sprašujejo, kako preprečiti, da bi njihovi malčki žvečili ali grizli svoje roke. Nekateri starši menijo, da dajanje rok v usta zavira motorični razvoj njihovih otrok.

V čem je torej smisel dajanja rok v usta?

Dojenčkova usta so njihovo okno v svet in dajanje rok v usta otrokom omogoča, da doživijo svoj svet z edinstveno izkušnjo. To je zato, ker so občutki v otrokovih ustih bolj razviti kot kateri koli drug del njegovega malega telesa.
Celo v maternici lahko dojenčki začnejo raziskovati svet maternice s sesanjem palca ali prstov (ima kdo posnetek svojega otroka, ki sesa palec?).
Nato začnejo sesati dojko zaradi udobja (ne zato, da prenašajo/pijejo mleko), se igrajo s cucljem stekleničke, sesajo svoje roke, prste/roke odraslega, odeje, oblačila in tako naprej.

V tem zgodnjem obdobju, so dojenčkove roke tiste prve, ki jih dojenček raziskuje in okuša, spoznava obliko. In s tem, ko to izvaja, vpliva tudi na zmanjšanje občutljivosti predela ust in ustne votline. Čim več različnih stvari, oblik, tekstur,... otrok spozna z usti, bolj se bo navadil in manj bo občutljiv v predelu ust in ustne votline.
S tem, ko daje stvari v usta, se področje občutljivo na bruhalni refleks, vedno bolj pomika nazaj, proti korenu jezika.
Pri dojenčkih se bruhalni refleks začne v zadnji 3/4 jezika, igranje z usti igrač in prstov pomaga desenzibilizirati in premakniti bruhalni refleks na zadnjo 1/4 jezika.
Če refleks bruhanja ostane v sprednjem delu ust, bo dojenček redno bruhal žlico ali hrano s prsti, ko pride v usta.

Obstaja še en razlog, da se te roke tako zelo želijo premakniti proti ustom. S tem se razvija povezava med roko in usti, ki jo potrebujemo, uporabljamo in izvajamo tudi kot odrasli! Ko govorimo, uporabljamo roke, jemo tako, da roke prinesemo k ustom.

Dajanje rok v usta je neverjetno normalen del razvoja in ima veliko prednosti!!!

07/07/2022

Nosilka za dojenčka, DA ali NE?

28/06/2022

Katero igračo izbrati za svojega dojenčka?

27/06/2022

ALI KOBACANJE NI VEČ NUJEN MEJNIK PRI GIBALNEM RAZVOJU DOJENČKA?

Počakaj, kaj? Kobacanje je velik del otroštva! Vsak starš se sprašuje, kdaj bo njihov otrok začel kobacati in kako lahko svojega otroka spravijo v gibanje. A to ni več mejnik?

Odgovor oz. razlog se skriva v tem, da veliko popolnoma zdravih dojenčkov, v celoti preskočijo proces kobacanja in postanejo mobilni na različne druge načine. Tradicionalno kobacanje po rokah in kolenih je samo en od načinov.

6 RAZLOGOV ZAKAJ JE KOBACANJE ŠE VEDNO POMEMBNO:

- vpliva na gibalni/motorični razvoj,

- pomaga krepiti otrokove vizualne prostorske spretnosti,

- razvoj vida (sposobnost glednja z obema očesoma simultano),

- izboljša se koordinacija med levo in desno polovico možganov,

- krepi samozavest, samostojnost in neodvisnost,

- prispeva k številnim občutkom, kar je pomembno za otrokov celoten senzorični razvoj.

Ne glede na to, ali vaš otrok kobaca ali ne, je pomembno da eksperimentira s premikanjem rok in nog ter najde način, kako se premikati, ko je položen na tla.

Močno spodbujam starše, da če otrok pokaže znake kobacanja in željo po kobacanju, ga spodbujajte in mu dajte vse možnosti za to v svojem domačem okolju.

V kolikor bi želeli nasvet kako spodbuditi vašega dojenčka h kobacanju, se lahko za nasvet obrnete name in vam priskočim na pomoč.

27/06/2022

Ali moj dojenček potrebuje fizioterapevtsko obravnavo?

10/06/2022

OTROK IN SENZORNA INTEGRACIJA

Senzorna integracija je nevro-biološka aktivnost, ki omogoča sprejemanje in obdelavo vseh informacij o telesu, fizičnem stanju telesa in okolice, preko čutil. »Možgani morajo organizirati vse te občutke, da bi se lahko človek normalno gibal, učil in vedel. Možgani locirajo, razvrščajo in urejajo občutke podobno, kot prometni policist usmerja avtomobile.

Senzorni sistemi pri otroku:

- taktilni,
- slušni,
- vidni,
- olfaktorni (vonj),
- gustatorni (okus),
- vestibularni (ravnotežje)
- proprioceptivni.

V čutilih se nahajajo receptorji, ki sprejemajo informacije (vidne, slušne) in jih prenašajo v možgane, kjer se integrirajo. Te informacije so »hrana za možgane«. Možgani oz. živčni sistem potrebuje veliko tovrstne hrane, da bi se ustrezno razvil in funkcioniral.
Otrok se uči s pomočjo čutil in gibanja.

Zakaj je pomembna senzorna igra?

- omogoča vzpostavljanje nevronskih povezav, razvoj mišljenja, učenja in ustvarjalnosti

- spodbuja razvoj govora in jezika,

- spodbuja kognitivni razvoj, razvoj fine in grobe motorike

- spodbudno vpliva na čustveni in socialni razvoj otroka.

Ali se tudi vi srečujete s težavo ali je igrača res primerna za mojega dojenčka in ali spodbuja njegov razvoj?

V nadaljevanju vam bom s kratkim opisom predstavila senzorno cev, ki sem jo razvila v sodelovanju z mojim partnerjem, z namenom, da otrok preko ene igračke dobi čim več senzornih informacij in pozitivno vpliva na razvoj taktilnega in proprioceptivnega senzornega sistema.

Cev vsebuje različna polnila in je sestavljena iz močnih kontrastnih barv, ki jih dojenčki najlažje opazijo (rdeče-zelena kombinacija). Ker je bolj kot vid pri novorojenčkih razvit sluh, ga bo zvok pretekajoče vode v cevi pomirjal in spominjal na zvoke iz maternice. Poleg tega je cev lahka in služi temu, da dojenček razpira dlan in prijema predmet s celo dlanjo.
Senzorna cev pritegne otrokovo pozornost in pomaga pri razvoju motoričnih sposobnosti.
Cev obračajte in jo kotalite in glejte pisane kroglice kako padajo navzdol.

Za več informacij glede nakupa senzorne cevi mi pišite v zs.

Marijanca Ambrožič, dipl. fiziot.

31/03/2022

KDAJ DOJENČEK LAHKO SEDI?

Sposobnost sedenja je za dojenčka in njegove starše ena prvih velikih prelomnic v življenju. Da dojenček lahko sedi samostojno, mora obvladati kontrolo glave, potrebuje tudi močne trebušne in hrbtne mišice (ti. naravni steznik), oporo na roki in sposobnost zadrževanja telesa v pokončnem položaju.

Preden je dojenček fizično sposoben sedeti, se mora obračati s hrbta na trebuh in nazaj, zadržati trebušni položaj na dlaneh, pri tem morata biti roki iztegnjeni, pivotirati in se plaziti po trebuhu.

Ko je dojenček dovolj močan, se sam usede!

2 napogostejša načina usedanja sta:

- usedanje preko trebušnega položaja, tako, da se iz visoke opore na rokah postavijo na vse štiri in se z zasukom posedejo v stransko sedenje,

- usedanje preko boka, tako, da se s spodnjo roko odrinejo v stransko sedenje.

Ali je lahko dojenček poseden?

Odgovor se glasi NE! Zakaj?

Če je dojenček poseden, preden se sam usede, so možne naslednje negativne posledice:

- otrok je statičen, sedi na miru,

- zamoti se le z igračami, ki jih ima pred sabo,

- v hrbtenici se razvijejo nepravilne krivine,

- ker še nima razvitega ravnotežja, si stabilnost gradi tako, da nogi iztegne, se zelo malo giblje (fiksira se na podlago),

- ne raziskuje prostora in se ne nauči globinskih razmerij med objekti,

- ne pride do igrače izven dosega rok. Se ne zasuka dovolj in se ne opre na roke,

- ker je odvisen od tuje pomoč, je čustveno nestabilen, jokav in hoče imeti mamo v vidnem polju. Na vsako poseganje v njegovo sedenje odreagira z jokom, nekateri se celo mečejo vznak.

Ko se dojenček sam začne posedati na zgoraj opisana načina, lahko sedimo z dojenčkom v naročju za mizo, tako da se spredaj igra na mizi. Oblačimo ga v naročju tako, da prenašamo težo levo in desno. To je tudi edina dovoljena igra sede, preden se dojenček sam posede. Vse aktivnosti v sede so dinamične in dojenček se mora ves čas prilagajati premikom. Ne smemo pustiti, da nam v naročju sedi skjučeno. Če se sam ne vzravna, ga moramo z rokama podpirati ob trupu tako, da sedi z vzravnanim hrbtom.

Kdaj lahko dojenčka posedemo v stolček?

Šele, ko dojenček sedi stabilno in z vzravnano hrbtenico, ga lahko posedemo v stolček. Stol mora biti tako visok, da sta otrokovi podlahti na mizi, komolca sta v pravem kotu, rameni pa sproščeni. Noge morajo biti tako podprte, da ima otrok pravi kot v gležnju, kolenu in kolku. Brez podpore nog pri sedenju se medenica prekucne nazaj in vpliva na položaj hrbtenice. Od položaja hrbtenice pa sta odvisna položaj in funkcija glave in rok.

07/02/2022

RAZVOJ GOVORA OD ROJSTVA DO DRUGEGA LETA STAROSTI - 2.del

12 do 18 mesecev

Po prvem letu uporablja otrok posamezne zloge in kretnje. Napreduje tako v izražanju, kot v razumevanju. Oponaša različne glasove ter posnema naš govor. Da nekaj doseže, se hkrati oglaša, kaže na želen predmet in nas opazuje. Začel bo tudi uporabljati prve besede s pomenom. Večinoma otroci pri enem letu starosti povejo dve ali tri smiselne besede.

Ob letu in pol pa že uporabljajo 20 besed s pomenom. Te besede so običajno povezane z znanimi osebami, predmet ali živalmi. Pri tem ima ena beseda lahko več pomenov.

Na vprašanja "Kaj je to, kje je oči", lahko odgovori z besedo. Rad opazuje preproste slike v knigah in nanje kaže s prstom.

Začne uporabljati igro pretvarjanja, npr. medvedku da jesti in ga položi v posteljo.

24 mesecev

Okoli drugega leta starosti besede sestavlja v preproste povedi, sprva v dvo-besedne (npr. mami gremo ali grem spat), nato tudi v tro-besedne (mami gremo dol). Na kratko lahko pripoveduje o neki 100 do 150 besed izkušnji, ki se mu je pripetila. V komunikaciji še vedno pogosto uporablja posamezne besede.

Poimenuje večino predmetov iz svoje okolice. Uporabljati začne zaimke (npr.: ti, moj) in pridevnike (velik). Sebe poimenuje z imenom. Začne postavljati vprašanja (npr. „Kje je dedi?").

Še vedno razume več kot lahko pove. Hitro razume nove besede. Izpelje lahko sestavljeno navodilo. Npr.: Vzemi medvedka in ga pokaži očku.

04/02/2022

RAZVOJ GOVORA OD ROJSTVA DO DRUGEGA LETA STAROSTI - 1. Del

KAKO SE OTROK UČI GOVORITI?

Preden začne otrok govoriti, se sporazumeva tako, da joka, premika telo, brca, se smeji, proizvaja zvoke, nas pogleda, nam kaj pokaže, uporablja geste, nas vleče za rokav in podobno. Tako nam sporoča, da je lačen, da se dobro počuti, da mu kaj ni všeč ali pa nas prosi za igračo itd. Vsi ti načini komunikacije se pri otroku razvijejo postopoma. Da si otrok določeno besedo zapomni in uporablja, jo mora slišati već tisočkrat.

0 do 6 mesecev

Dojenček se v prvih mesecih pogosto izraža z jokom. Mama se nauči prepoznati otrokov jok in mu ponudi tisto kar potrebuje.
Po četrtem mesecu začne dojenček obračati glavo in oči v smer od koder prihaja zvok, sprva zelo nezanesljivo, postopoma pa postaja pri tem vse bolj spreten.

V prvih mesecih se dojenček oglaša tako da gruli". To pomeni, da se igra s svojimi govornimi organi in spušča različne zvoke.

Kasneje, proti 6. mesecu starosti, pa so njegovi glasovi vedno bolj podobni glasovom materinega jezika. Oglaša se, da pridobi pozornost staršev, pa tudi, ko je sam v sobi ali pa če nas vidi in je ob tem srečen in zadovoljen. Razlikuje med karajočim in prijaznim glasom. Začnejo ga zanimati igrače in glasba.

9 do 12 mesecev

Dojenček začne za komunikacijo z odraslim uporabljati kretnje. Npr. protestira tako, da kaj potisne stran, zmaje z glavo in uporablja obrazno mimiko. Če ga povabimo, pomaha PA-PA. Pozornost pridobi s kričanjem in z oglašanjem. S smehom in čebljanjem pokaže, kdo mu je všeč. Rad je v družbi ljudi.

V tem obdobju začne čebljati". Oglaša se z zlogi, kot npr. MAMAMA, BABAGABA, GAGAGA... Od spontanega čebljanja" preide dojenček na zloge, ki že imajo nek pomen. Npr.: namesto besede AVTO, bo posnemal zvok, značilen za avto (BRM, BRM..). Glasove in zloge bo ponavijal za nami, besede s pomenom pa pred prvim letom še ne pove. V tem obdobju napreduje v situacijskem razumevanju.

Odziva se na svoje ime. Prepozna imena družinskih članov. Razume pomen besede NE. Razume tudi kratke fraze: Npr: Greš k meni! Všeč so mu socialne igrice. Sodeluje pri igrici ,KU-KU", ploska ob frazi ,BRAVO; BRAVO.

24/01/2022

CEREBRALNA PARALIZA

Razvojne težave se lahko pojavijo zelo zgodaj, nekatere pa celo lahko odkrijemo že v nosečnosti. »Pomembno je, da svojega otroka opazujemo, in če opazimo karkoli, kar se nam zdi sumljivo, na to opozorimo izbranega pediatra.

»Cerebralna« pomeni, da vzrok težav leži v možganih in ne v samih mišicah, kot so najprej mislili. Paraliza pa pomeni imeti težave z gibanjem in držo, oziroma slabšo kontrolo motorike.

Cerebralna paraliza je izraz za skupino trajnih okvar možganskega tkiva, ki nastanejo zgodaj v življenju in onemogočajo popoln nadzor nad gibanjem. Lahko se razvije že v nosečnosti ali pri dolgotrajnem težkem porodu, ko otrok utrpi pomanjkanje kisika, kar trajno poškoduje možgane. Pogostejša je pri nedonošenčkih, kjer je lahko posledica resnih težav z dihanjem, krvavitev v možganih ipd. Povzročijo jo lahko tudi huda okužba možganskega tkiva, meningitis ali huda poškodba glave.

Osnovna značilnost cerebralne paralize je nezmožnost v celoti kontrolirati motorično funkcioniranje, predvsem sta oteženi kontrola mišic in koordinacija gibov.

Poškodba vpliva na enega ali več naštetih področij, odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan/okvarjen: zategnjenost mišic ali spastičnost, nehotni gibi, težave s premikanjem in mobilnostjo, težave s požiranjem in težave z govorom.

Dodatno so lahko ob cerebralni paralizi pojavijo še naslednji simptomi: težave z zaznavanjem/ občutenjem in percepcijo, težave z vidom, sluhom ali govorom, epileptični napadi, duševna prizadetost ali učne težave. V težjih primerih se lahko pojavijo še problemi s hranjenjem in izločanjem, težave z dihanjem (zaradi napadov) in preležanine.

Pomembno je, da se otrok čim prej vključi v celostno obravnavo, med katero spada tudi razvojna fizioterapija, ki s svojimi metodami in načinom dela spodbuja razvoj ustreznih funkcij gibanja in preprečevanje razvoja mišično-skeletnih deformacij.

11/01/2022

HIPERTONIJA = povečana mišična aktivnost oziroma zvišana mišična napetost

Znaki hipertonije se kažejo kot pretirana in neusklajena aktivnost, ki prevladuje v določenih mišicah. Le-ta se običajno kaže v mišicah spodnjih in/ali zgornjih okončin, odvisno od vzroka.

Mnogi hipertonijo pripisujejo le nedonošenčkom in otrokom s posebnimi potrebami. Vendar se lahko tudi pri otroku, ki pri treh mesecih že samostojno sedi, ugotovi da gre za hipertonijo.

S čim je povezana?

Pri hipertoniji, moramo ločiti vzroke za njen nastanek. Običajno je hipertonija sama po sebi kot primaren problem zelo redka.

Pri dojenčkih, ki nimajo nekih hujših vzrokov (možganske krvavitve, pomanjkanje kisika ...), se kot posledica hipotonije in nezadostne stabilnosti v trupu razvije večja mišična aktivnost v ramenskem obroču, medeničnem obroču, zgornjih in spodnjih okončinah. Ni nujno povsod, običajno bolj v enem predelu. Ta povečan tonus je posledica tega, da si otrok s tem zategovanjem mišic (npr. ramen ali nogic) gradi stabilnost, na račun pomanjkanja te stabilnosti v trupu, kar pa je posledica primarno znižanega mišičnega tonusa v trupu.
Na tak način povečan mišični tonus se lahko odpravi oziroma zmanjša, saj vzrok ni možganska poškodba.

Pri možganskih poškodbah nedonošenčkov, dojenčkov, pa primarno prav tako lahko opazimo zmanjšan mišični tonus, na katerega se potem nadgradi povišan mišični tonus. Bolj ko se dojenček razvija in ko je prisotno več gibanja, bolj se začne povečevati mišični tonus v prej omenjenih mišicah. Razlika je v tem, da gre pri možganski poškodbi za okvaro zgornjega motoričnega nevrona in ni prisotne kontrole nad usklajevanjem enih in drugih mišičnih skupin, ki so zadolžene za izvajanje določenega giba. Bolj ko je dojenček aktiven z "napačnimi" vzorci gibanja, bolj se mu povečuje tonus. Razvojno nevrološka obravnava (nevrofizioterapija) je še posebej pri teh dojenčkih ključnega pomena, saj z njo poskušamo vplivati na vzpostavljanje novih možganskih poti in povezav, da z njimi nadomestimo okvarjen predel.

Če govorimo o povečanem tonusu brez kakšnega hujšega vzroka, potem se to običajno lahko popravi. Treba je zavreti in preprečiti fiksacije in hkrati graditi tonus in delati na trupu. Ko bo otrok v trupu dovolj stabilen, fiksacij drugje ne bo več iskal.

Kadar pa gre za možganske poškodbe, je pomen razvojno-nevrološke obravnave še toliko večji. Treba je preprečevati patološke vzorce gibanja in jih nadomestiti z novimi, pravilnimi vzorci, prilagojenimi glede na zmožnosti posameznega otroka. V kolikšni meri se zadevo lahko izboljša, je odvisno od vrste in obsežnosti same poškodbe in pa seveda od kakovosti terapij, ki jih je deležen otrok. Pri vsem skupaj imajo veliko vlogo starši, ki so tisti, ki z otrokom preživijo največ časa.

10/01/2022

KATERA JE PRAVILNA OBUTEV ZA MOJEGA MALČKA?

Ko izbiramo prvo obutev za našega malčka, je priporočijivo vedet nekaj osnovnih stvari o razvoju otrokovega stopala. Na ta način lahko spoznamo, na katere stvari moramo biti pri nakupu izdelka pozorni.

3 nasveti za pravilno izbiro obutve:

- obutev naj bo čim bolj mehka in udobna,

- podplat naj bo raven, mehak in prožen,

-opetnik pa ne previsok in pretrd, da omogoča otroku, tudi kadar je obut, nemoteno prenašanje teže in boljše občutenje stopala, otroka ne blokira in pozitivno prispeva k razvoju mišic stopala.

Ponudba na tržišču je velika in izbira pestra, nasveti pa so med seboj pogosto neenotni - predvsem so odvisni od vira, iz katerega nasvet prihaja. Temu, da so si nasveti različni, botruje morda tudi to, da so se stališča skozi čas spreminjala.

Danes je v strokovni javnosti vedno večji poudarek na stališčih, ki so podprta z znanstvenimi raziskavami in te so v celoti ovrgle nekdanjo miselnost, da otrok za pravilen razvoj stopala potrebuje trdo obutev z visokim opetnikom in podprtim stopalni lokom. Pretirana opora mišicam ne koristi, saj omejuje gibanje in jih oslabi.

Prve obutve naj bodo pri normalno razvitem otroškem stopalu predvsem v funkcji zaščite pred mrazom in z namenom, da otroku ne drsi, ko se postavlja na noge in ko dela prve korake. V hiši lahko uporabimo tudi nogavičke z dobrimi ABS zavorami, priporočljivo pa je tudi, da otrok ob priložnostih izkusi hojo bosonog.

Monday	08:00 - 17:00
Tuesday	08:00 - 15:00
Thursday	08:00 - 15:00
Saturday	08:00 - 12:00

Fizio Baby - Fizioterapija dojenčkov in otrok

12/12/2022

28/08/2022

19/07/2022

14/07/2022

12/07/2022

11/07/2022

07/07/2022

28/06/2022

27/06/2022

27/06/2022

10/06/2022

31/03/2022

07/02/2022

04/02/2022

24/01/2022

11/01/2022

10/01/2022

Address

Opening Hours

Telephone

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share