22/02/2024
V nič koliko knjigah, filmih in življenjskih zgodbah naletimo na velike, strastne ljubezni, ki to v resnici niso, saj temeljijo na soodvisnosti, na dinamiki vlečenja in potiskanja ter adrenalinskih vrtiljakih, ki jih poganja medsebojno »pritiskanje na gumbe« nezaceljenih ran.
Tako kot vsa ostala področja življenj našega časa tudi večina odnosov sloni na nižjih čustvih strasti in strahov, na igrah vlog, nadzoru, celo nadvladi in posedovanju.
Vendar ljubezen ni »imeti«.
Ljubezen je ljubiti in biti ljubljen.
Je biti cenjen, varen.
Je spoštovanje osebne integritete in osebnega prostora, je zavestna odločitev, izbira, ki jo ustvarjamo in dopuščamo v vsakem danem trenutku.
Zdrav odnos je unija dveh celovitih osebnosti in ne posedovanje skozi najgloblje rane dveh, ki življenjsko energijo – pogosto celo za občutek živosti potreben adrenalin – črpata iz čustvenih reakcij in dinamik medsebojnega nadzorovanja. Vsak odnos, pa naj bo s partnerjem ali z otrokom, s sodelavcem, prijateljem ali staršem, naj bi temeljil na spoštovanju osebne celovitosti in avtonomije drugega; odnos, v katerem se zavedam, da sem za svoje čustvovanje, odzive, vedénje in življenje odgovoren le jaz sam. Odnos, v katerem ne preigravam vlog agresorja in žrtve; v katerem ne posedujem, v katerem se ne žrtvujem ali dokazujem zato, da bi bil ljubljen.
Osnovno matrico, po kateri gradimo vse nadaljnje odnose, prejmemo v času otroštva; skozi dinamiko odnosov s starši in pomembnimi drugimi. Čeprav je to tako očitno, pa marsikdo, ki na pot samopomoči stopi zaradi težav v odnosu s partnerjem ali stisk svojega otroka, težko zares sliši, da je za prvi korak na poti k vzpostavljanju kakovostnih odnosov potrebno zdravljenje nedobrodejnih vplivov otroštva ter odstranjevanje vezi s starši in starimi starši.
»Ne, saj z mami se vendar tako dobro razumeva … In očeta sploh nisem poznala, mamo je zapustil, ko je zanosila, zakaj bi vendar rabila zdraviti odnos z njim?« »Dedek je umrl v koncentracijskem taborišču, tudi mami ga ni nikoli poznala. Ne razumem, zakaj bi bilo potrebno zdravljenje …«
Na vsa vprašanja je odgovor le eden: »Prav zato …«
Včasih kar dolgo traja, da oseba sprevidi pomen zdravljenja družinske matrice, celo odstranjevanja vezi od dedka, katerega življenjske izkušnje so na očeta vplivale tako, da je mamo zapustil, ko je izvedel za nosečnost, od babice, v katere bolečinah je odraščala naša mama. Vse te izkušnje predstavljajo neravnovesje v družinski matrici, ki se brez izjeme zrcali v nas samih – prav vse, kar je v matrici družine ostalo nerazrešeno, neozdravljeno, nepriznano, je danes na nekem nivoju del nas in našega doživljanja sveta.
Naši družbi močno primanjkuje obredov prehoda v odraslost, v avtonomnost. Vse premalo je zavedanja rušilnih vplivov nerazmejenega prostora in neozdravljenih vplivov najzgodnejšega otroštva na naše čustvovanje, občutek varnosti in zaupanje življenju, na našo sposobnost ustvarjanja življenja, po katerem hrepenimo in, nenazadnje, na našo vzgojo svojih lastnih otrok.
Kot si ne moremo zamisliti fizične popkovine, ki bi jo po porodu kar obdržali, in tako naj bi svoje otroke ob prehodu v odraslost osvobodili vezi pogojenosti, svojih projekcij in pričakovanj. Le tako lahko mladi odrasli zares zavzame svoj prostor, svojo odgovornosti in edinstveno vlogo v življenju; vlogo, ki je v skladu z njegovo Potjo, ne našo. Na prav tak način naj bi se osvobodili svojih vezi s skrbniki in z vzgojitelji, pa čeprav desetletja po tem, ko je bilo to prvič potrebno.
Mnogokrat napačno razumljeno odstranjevanje vezi ne pomeni, da osebe nimamo več radi, prav nasprotno. Gre za zdravljenje odnosa, za proces, skozi katerega ohranimo vse tisto, kar je zdravo, in se osvobodimo vzorcev nezdravih dinamik. Odgovornost zase in svoje življenje lahko v polnosti prevzamemo le takrat, ko izstopimo iz generacijsko dedovanih travm in soodvisnosti ter v celoti sprejmemo odgovornost za svoje življenje. Le takrat bomo sposobni zares ljubiti, živeti in pustiti živeti, podpreti, ne da bi si lastili, slišati, namesto čakati na svojo besedo, razumeti in sprejeti brez potrebe po dokazovanju svojega prav.
Delavnice Odstranjevanje vezi in globoko zdravljenje družinske matrice bodo potekale v sklopih dveh konsekutivnih srečanj. Vsak od teh sklopov bo oblikovan v samostojno celoto in bo naslavljal posamezen vidik. Skozi delavnice bomo naslovili ključne vplive ženske in moške linije, odločilne dejavnike in specifike družinske matrice ter vplive nerazrešenih travm prednikov na naše življenje in življenje naših otrok.
Skupinske delavnice: https://sat-cit-ananda.net/globoko-zdravljenje-druzinske-matrice-2/
Individualno delo: https://sat-cit-ananda.net/terapije/
Vodene meditacije za samostojno delo: https://sat-cit-ananda.net/tu-sem-zase/
YouTube kanal: https://youtube.com/
Toplo dobrodošli 🌟
Annika
