
12/08/2025
Prekinitev stika ni beg pred problemom, ki bi ga bilo mogoče rešiti s pogovorom.
Gre za premišljeno, samozaščitno odločitev, ki se rodi iz izkušenj in jasnosti. To je trenutek, ko končno sprejmete, da nekaterih ljudi ne zanima rast, razumevanje ali rešitev – zanima jih le nadzor, manipulacija in ohranjanje lastnega udobja, ne glede na ceno za vas. Gre za razumevanje, da pogovori z njimi nikoli ne bodo o resnici ali ozdravitvi, temveč o obrambi njihovega ega in odvračanju krivde.
Prekinitev stika ni dejanje krutosti; gre za dejanje preživetja. Gre za umik iz neskončnega cikla lažnih opravičil, prelomljenih obljub in ponavljajočih se izdaj. Gre za spoznanje, da ne morete nalivati iz prazne skodelice in da vas bo ohranjanje povezanosti z določenimi ljudmi le še naprej izčrpavalo, dokler ne bo ostalo ničesar. Gre za spoznanje, da je vredno zaščititi vaše duševno zdravje, vašo samozavest in vaš duševni mir – tudi če to pomeni, da vas bodo drugi napačno razumeli.
Prekinjen stik ne pomeni oditi z dvignjeno glavo, zavedajoč se, da si dal več priložnosti, kot si jih zaslužil, več potrpljenja, kot si ga kdaj koli dobil nazaj, in več ljubezni, kot si jo kdaj koli dobil vzajemno. Gre za razumevanje, da nekoga ne zapuščaš – nočeš zapustiti sebe. In včasih je najbolj ljubeča stvar, ki jo lahko storiš zase, ta, da zapreš vrata, jih zapečatiš in jim nikoli več ne dovoliš, da bi te prizadeli. Ker se pravo ozdravljenje začne, ko nehaš čakati da se spremenijo in začneš izbirati sebe.