31/05/2025
OPOMNIK...
Cel dan že razmišljam ali naj objavim tisto nekaj kar se mi je zgodilo včeraj...Ni bilo prvič...Bilo je drugič in resnično upam, da zadnjič...
Vstala sem ob 4:30...tako kot vsak dan in bila ob 5:30 v službi...Ob petkih imam odprto do 14-ih in namesto, da bi hitela domov, da končno nekaj normalno pojem in dam po celem tednu malo noge v luf, sem hitela po Tio, da jo peljem v Grosuplje k pediatrinji, ker se ji je res grdo vnel uček...Da bova do 15-ih, ker sem tako obljubila.Doma sem praktično pogoltnila maslen rogljiček, da ne bo slučajno kakšne panike na poti in vzela še enega s sabo za "vsak slučaj"...Kaj hitro sem ugotovila, da nama do 15.ure ne bo uspelo priti...ok...poslušava muziko, se pogovarjava...in iz "vse je ok",kar naenkrat začenjam videti dvojno, mravljinci po celem telesu, močan utrip srca...sladkor mi je padal...nisem hotela narediti panike zaradi Tie, ampak je sama kaj hitro ugotovila, da nisem ok...pelji v Bauhaus do očija...in sem, namesto v gnečo proti Grosupljem, zavila proti btc-ju, kamor sem po pravici povedano pripeljala verjetno "na pamet", ker ceste skoraj nisem videla...vmes sem pojedla še en rogljiček in v Bauhausu še toast...sladkor ni in ni hotel gor...se umirim, prediham, počakam, da sem bila ok...in zaradi hčerke na vsak način nadaljujeva pot do Grosuplja...Ujameva pediatrinjo z dvourno zamudo ampak sploh ni bilo panike...
U bistvu je dejansko bila...ampak z mano...
Kaj sem sama sebi naredila in kaj bi v bistvu lahko naredila...
Samo zato, ker sem spet pozabila nase in dala prednost vsemu drugemu...
Ampak ja...na eni strani slika srečne družinice in na drugi jaz..s svojim "biznisom" in sladkorno boleznijo...
Nikoli se nisem smilila sama sebi, nikoli nisem želela, da me tretirajo kako drugače...
Ampak včeraj sem ugotovila, da če ne bom poskrbela zase, ne bo več slike srečne družinice, ne bo več mojega Sugar U, za katerega sem vložila toliko truda, ljubezni...
Sladkorna bolezen je super obvladljiva...ampak samo, če ji znamo prisluhniti...če je ne podcenjujemo...
Konec koncev je lahko katerakoli bolezen...
Morda bo ta moj dogodek komu bodisi v pomoč bodisi v poduk...
Verjamem, da se marsikdo ne upa spregovoriti. Niste sami💙❤️