Psihoterapija Frank

11/11/2025

V terapiji prostor nikoli ni samo prostor. Je del procesa.

Svetloba, toplina, materiali, razdalja med stoli, vonj dišav ... Vse je tam z razlogom.

Vsak, ki vstopi v ordinacijo, s seboj prinese še en prostor. Svojega. Notranjo strukturo, ki je pogosto večplastna in pomembnejša od vsega, kar je vidno okoli naju. Včasih me povabi le v vežo, včasih tudi v ostale sobane, vedno pa spoštljivo stopam, kjer mi je dovoljeno.

Ko pomislim na terapevtski prostor, pomislim na ta preplet: na prostor, ki ga ustvarim in nosim s sabo jaz ter prostor, ki ga prinese pacient. In v tem skupnem prostoru se lahko odpre prostor za tisto, kar čaka na svoje mesto.

04/11/2025

Pisanje je lahko več kot le način izražanja.

Na Folk Music Ontario Conference sem se udeležila izkustvene delavnice Art to Heal the Heart: Writing for Wellness, kjer smo skozi različne tehnike pisanja odkrivali, kako ustvarjalni proces odpira poti k sebi in k navdihu.

Tudi v individualnih obravnavah vključujem raznolike ustvarjalne tehnike, kadar začutim, da bi lahko spodbudile vpogled, stik ali preko simbolnega jezika odprle vrata, kamor besede (še) ne sežejo.

04/04/2023

V knjigi Puer Aeternus je M.-L. von Franz sijajno opredelila psihološki sindrom puer aeternusa, večnega mladeniča. 💡

Puer aeternus je lahko na prvi pogled izjemno očarljiv in prijeten, a je zanj značilna nezanesljivost, lenoba, nezmožnost vstopati v odnose, neprilagodljivost, uporništvo brez razloga, zavračanje avtoritete in vsakdanjega načina življenja, manipulativnost v odnosih, še posebej do žensk.

Vsakodnevne zgodbe pričajo, da je takšnih primerov vedno več, nekateri govorijo celo o "epidemiji" kriz v partnerskih odnosih med spoloma.

30/03/2023

Ali je možen odnos brez konflikta?

Odnosi brez konfliktov niso možni, saj si nikoli vsak trenutek ne želimo isto kot oseba, s katero smo v odnosu - to je nemogoče.

Obstajata dve temelji gibali našega življenja:
-potreba = nekaj, brez česar se umre (hrana, voda, zrak, spanje ...),
-želja = nekaj, brez česar smo nezadovoljni.

Konflikt je situacija, v kateri se najmanj dve želji v odnosu izključujeta.

29/03/2023

Kar nekaj časa moramo plavati v plitvih vodah, da se upamo in zmoremo potopiti v globino.

07/02/2022

Z Anja Erjavec, čuječnost in psihoterapija bova imeli v petek ob 10h IG live na temo psihoterapije z mladostniki. Dobrodošli!

Te zanima kako poteka PSIHOTERAPIJA Z MLADOSTNIKI? Pridurži se nama s Stašo Frank iz .frank na IG LIVE.
Staša je psihoanalitična psihoterapvtka, ki prav tako dela z mladimi. Želiva vam predstaviti delo z mladostniki, kako poteka in kdaj ter zakaj se sploh obrniti po pomoč k psh*toerapevtu že v času mladostništva.

Vabljeni v petek, 11.2. ob 10:00 uri.
Za vse tiste, ki se ne boste mogli nama pridružiti v živo si boste najin pogovor lahko ogledali kasneje na profilu.

Psihoterapija Frank

03/09/2021

Kdo je že v življenju slišal: »Pa kaj ti jamraš, saj imaš vse ali saj ti nič ni ali preveč si občutljiv/a«?

Naslednjič, ko ste na kavi ali se na vas obrne prijatelj/ica ali partner/ka - kaj lahko rečete namesto »ti imaš pa res toliko, za kar si lahko hvaležen/a …«?

-Tukaj sem zate, z mano lahko govoriš prosto, ne bom te obsojal/a. To je najin varen prostor.

-Te razumem. Ok je, da čutiš, kar čutiš. Ne rabiš skrivati svojega doživljanja pred mano.

-Samo zato, ker imaš veliko dobrih stvari/področij v svojem življenju, še ne pomeni, da tvoje skrbi niso upravičene – psihično doživljanje je kompleksno.

-Slišim, da se počutiš krivo, ker izražaš svoje doživljanje. Žal mi je. Rad/a bi, da veš, da ga pred mano lahko. Vidim/Čutim, da ti je res težko.

-Kako ti lahko pomagam pri tem? Kaj bi zdaj potreboval/a (od mene)? Nisi sam/a, tukaj sem s tabo.

Te in podobne ubeseditve pomagajo ustvariti varen prostor, v katerem oseba lažje izraža svoje doživljanje in se počuti bolj slišana.

Hvaležnost je lahko izjemna, a ne, ko je rečena na zgoraj opisan način in ko oseba išče pomoč.

Naj bo omogočanje varnega prostora za izražanje prioriteta pred prevpraševanjem korektnosti doživljanja osebe in takojšnjim iskanjem rešitev.

Delite tistim, za katere si želite, da bi to vedeli.

23/08/2021

Slabih čustvev ni.

(preberite še enkrat)

So le čustva, ki jim mi dodamo pozitiven ali negativen predznak. Pojavljajo se z nekim razlogom. Če jih ignoriramo, ne bodo izginila, ampak bodo našla drugo pot, prek katere se bodo izrazila.

Zelo pogost primer je jeza. V tradicionalnih kulturah je jeza za ženske pogosto nesprejemljiva. Namesto, da bi se jezile, naj bi nežne in mile z nasmeškom in dobro voljo »pogledale čez«, medtem ko je moškim dovoljeno nenadzorovano besneti.

Seveda ne eno ne drugi ni dobro.
Jezo se je potrebno naučiti upravljati. Najprej je treba prepoznati, kdaj smo jezni, jo sprejeti in občutje sporočiti drugim ter poiskati rešitev za tisto, kar je jezo povzročilo.

Jeza je vedno znak, da človeku ni vseeno.

❗Zelo, zelo pomembno je, da si jezo dovolimo. Jeza je način, kako drug drugemu pokažemo nestrinjanja, frustracijo.

Mnogokrat se zaustavljena jeza obrne navznoter, kar ponavadi vodi v depresijo, tesnobo in panične napade. ❗

22/08/2021

Otrokovo fizično in čustveno preživetje je popolnoma odvisno od njegovih staršev. S tem je njegova potreba po starševski ljubezni brezmejna.

"Normalna" potreba po povezanosti s staršem postane bolj intenzivna, če starš otroku odteguje svojo ljubezen in če zanj postane izvor strahu in tesnobe.

Bolj ko se otrok starša boji ali bolj ko ta grozi, da ga bo zapustil, bolj prestrašeno se ga bo otrok oklepal v prizadevanju, da bi ponovno pridobil njegovo naklonjenost.

Otrok vedno prilagaja svoje obnašanje, da bi se izognil besu starša ali da bi dobil njegovo odobravanje.

20/08/2021

Vdih. Izdih.

Vdihnite vse, za kar ste v tem tednu hvaležni.
Izdihnite, kar vas (je) v tem tednu bremeni(lo).

Vdih. Izdih.

To vajo lahko delate tudi skupaj s partnerjem/ko, prijateljem/ico, v poenostavljeni obliki tudi z otroki (npr. kaj jim je bilo v tem tednu všeč, česa so bili veseli, kaj jim ni bilo všeč ipd.).

Pošljite jim objavo kot opomnik, da zavestno zadihajo. 💜

19/08/2021

Vam je blizu opravljanje, sarkazem ali/in pasivna agresija?

Kadar besedna napadalnost (opravljanje, psovanje, sarkazem, pasivna agresija …) ni dovolj, da bi se jeza izrazila, so čustva jeze živa zakopana.

Na žalost pa močna čustva jeze v primeru, da jih ne moremo izraziti, ne izginejo. Najdejo drugi izhod. Pogosto jo osebe obrnejo proti sebi.

Kot bumerang se začne bes vračati nazaj. Oseba se začne počutiti krivo, ker je občutila tako močna in prepovedana čustva. Prepriča se, da ta grozna čustva občuti zato, ker je grozna oseba.

Jeza se tako lahko spremeni tudi v sovraštvo do sebe.

Zaradi teh svojih občutkov se lahko oseba poskuša »spokoriti«« tako, da izpolni vrsto načinov obnašanja, da bi vsem, tudi sebi, dokazala, da je res dobra in ljubeča, predvsem pa, da ni jezna. Postane preveč občutljiva, preveč prilagodljiva in preveč podložna.

Veliko deklet je naučenih, da se tako obnašajo. Takšno obnašanje kasneje vnesejo tudi v svoje odraslo življenje.

Problem pri takem načinu obrambe proti jezi je v tem, da s ena tak način vzpostavi KROG. Bolj kot je oseba občutljiva, bolj ignorirajo njene občutke in njene potrebe. Postane še bolj jezna in bolj ko je jezna, bolj občutljiva postaja in bolj nemogoče postane, da bi s svojo jezo zares opravila.

To je krog, v katerem se pogosto znajde tudi zlorabljen otrok.

17/08/2021

Čustvovanje je pri vseh ljudeh razdeljeno na del, ki se ga zavedamo in ga do neke mere lahko nadzorujemo, in na nezavedni del.

Čustva doživljamo vse od rojstva, vendar so sprva zelo nedoločna. Občutimo jih kot ugodje-neugodje.

Že v prvih mesecih življenja se začnejo oblikovati osnovna čustva, kmalu za njimi pa tudi bolj sestavljena.

Za oblikovanje, prepoznavanje in razlikovanje čustev in čustvovanja je ključen odnos med otrokom in starši.

S poimenovanjem čustvenih stanj starši otroku pomagajo prepoznati in razlikovati med čustvi; z odzivi nanje (sprejemanje ali zavračanje čustvenih odzivov) pa omogočijo ali preprečijo, da se čustvovanje ustrezno umesti otrokovo duševnost in doživljanje samega sebe.

Vsa ta čustva začnemo ponotranjati že kot dojenčki. Učimo se jih z odnosi, ki jih imamo z mamo, očetom ali skrbniki in drugimi pomembnimi osebami, hkrati pa tudi z opazovanjem odnosov, ki jih imajo te osebe med sabo.

Vse, kar v zgodnji fazi ponotranjimo, predstavlja naš temelj, čustveni okvir, ki služi kot model vseh naših odnosov v odrasli dobi.