Zbornica kliničnih psihologov Slovenije - ZKP

14/02/2026

V nadaljevanju pogovora na temo opuščanja pitja alkohola Božo Lalić, mag. psih., predstavi, kako 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸𝗮𝗷𝗼 𝗽𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺𝗶 𝘇𝗮 𝗼𝗯𝘃𝗹𝗮𝗱𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘁𝘃𝗲𝗴𝗮𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝘀̌𝗸𝗼𝗱𝗹𝗷𝗶𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗶𝘁𝗷𝗮 𝗮𝗹𝗸𝗼𝗵𝗼𝗹𝗮 𝘃 𝗖𝗞𝗭:

▪️ kakšna je vsebina programov,
▪️ kakšno podporo prejmejo udeleženci,
▪️ zakaj je 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗻𝗷𝗮 𝘃𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗮.

Izkušnje kažejo, da lahko pravočasna in strokovna podpora pomembno prispeva k 𝗶𝘇𝗯𝗼𝗹𝗷𝘀̌𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗮, 𝗽𝗼𝗰̌𝘂𝘁𝗷𝗮 𝗶𝗻 𝗸𝗮𝗸𝗼𝘃𝗼𝘀𝘁𝗶 𝘇̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮.

👉 Če razmišljate o spremembi ali imate vprašanja glede pitja alkohola – 𝗻𝗶𝘀𝘁𝗲 𝘀𝗮𝗺𝗶, 𝗽𝗼𝗺𝗼𝗰̌ 𝗷𝗲 𝗻𝗮 𝘃𝗼𝗹𝗷𝗼.

ℹ️ Do programov CKZ lahko posamezniki dostopajo brezplačno z zdravstvenim zavarovanjem.

Center za krepitev zdravja ZD Maribor

12/02/2026

Kdaj pitje alkohola ni več le občasno, ampak postaja 𝘁𝘃𝗲𝗴𝗮𝗻𝗼 𝗮𝗹𝗶 𝘀̌𝗸𝗼𝗱𝗹𝗷𝗶𝘃𝗼 𝘇𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗲?

V prispevku smo se pogovarjali z Božom Lalićem, mag. psih., iz Centra za krepitev zdravja Maribor, ki pojasni:
▪️ kako prepoznamo znake tveganega ali škodljivega pitja alkohola,
▪️ kdaj je smiselno poiskati pomoč,
▪️ in 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝘀𝗲 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸𝗶 𝘃𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗶𝗷𝗼 𝘃 𝗽𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺𝗲 𝗖𝗞𝗭.

Pomembno je vedeti, da pomoč obstaja in da je 𝗶𝘀𝗸𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗲 𝗽𝗿𝘃𝗶 𝗸𝗼𝗿𝗮𝗸 𝗸 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗺𝗯𝗶.

👉 V naslednji objavi boste izvedeli, 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺𝗶 𝘃 𝗖𝗞𝗭 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸𝗮𝗷𝗼 𝘃 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗶 in kakšne koristi prinašajo.

ℹ️ Do programov CKZ lahko posamezniki dostopajo brezplačno z zdravstvenim zavarovanjem.

Center za krepitev zdravja ZD Maribor

10/02/2026

Zgodovinski trenutek za klinično psihologijo in psihologijo v zdravstvu

Ministrstvo za zdravje je Zbornici kliničnih psihologov Slovenije podelilo javna pooblastila, s katerimi stroka v javnem interesu prevzema pomembne naloge pri urejanju in razvoju psihologije v zdravstvu.

Gre za formalno priznanje, ki je rezultat dolgoletnih prizadevanj.

📖 Celotno sporočilo predsednice ZKPS preberite v objavi.

22/01/2026

To soboto bo z nami Ana Jerman Farazin, klinična psihologinja, zaposlena v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Maribor, kjer vse svoje poklicno življenje dela z otroci in mladostniki ter njihovimi starši. Občasno gostuje kot predavateljica v okviru Univerze v Mariboru in Zveze prijateljev mladine, je sodna izvedenka s področja klinične psihologije, trenutno pa najbolj osredotočena na vsebine Sistemske družinske terapije. Sicer je tudi mama dveh otrok, strastna bralka in kot sama reče “profesionalna in hobi zbirateljica zgodb”.✨

Predstavila nam bo "Vodič po mladostništvu za starše", v katerem nas bo popeljala skozi obdobje mladostništva in predstavila glavne izzive ter rešitve, ki jih to obdobje prinaša. 💡

Pridružite se nam v soboto ob 19.00 prek spleta, na naših kanalih.

Brezplačno se prijavite na: https://www.maratonpozitivnepsihologije.si/6-sola-za-starse.html

13/01/2026

Kakšne so vaše pivske navade? Kakšne škodljive učinke alkohola na zdravje tvegate s pitjem alkohola? 🍷

V kolikor prepoznavate, da imate vi ali bližnji 𝘁𝗲𝘇̌𝗮𝘃𝗲 𝘇 𝘂𝘇̌𝗶𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲𝗺 𝗮𝗹𝗸𝗼𝗵𝗼𝗹𝗮 in bi si želeli ohraniti oziroma 𝗶𝘇𝗯𝗼𝗹𝗷𝘀̌𝗮𝘁𝗶 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗲 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗲, 𝗽𝗿𝗶𝗱𝗼𝗯𝗶𝘁𝗶 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗲 𝗶𝗻𝗳𝗼𝗿𝗺𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲, 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗼 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗺𝗼𝗰̌ 𝗽𝗿𝗶 𝗼𝗽𝘂𝘀̌𝗰̌𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘁𝘃𝗲𝗴𝗮𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝘀̌𝗸𝗼𝗱𝗹𝗷𝗶𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗶𝘁𝗷𝗮 𝗮𝗹𝗸𝗼𝗵𝗼𝗹𝗮, potem se lahko po pomoč obrnete na Centre za krepitev zdravja (CKZ), ki delujejo v okviru Zdravstvenih domov po Sloveniji.

🧑‍⚕️ V prihajajočih objavam bomo v sodelovanju s strokovnjaki iz CKZ predstavili, kako potekajo programi, usmerjeni k opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola.

31/12/2025

Ob zaključku leta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soustvarjate prostor skrbi za duševno zdravje. Naj bo prihajajoče leto polno sočutja do sebe in drugih ter poguma za nove korake. 💙

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije

28/12/2025

STROKOVNJAK ODGOVARJA | ODVISNOST (3. del)

Razumevanje odvisnosti zahteva pogled onkraj samega vedenja. V ozadju zasvojenosti so pogosto pretekle izkušnje, razvojni dejavniki in oblike odvisnosti, ki jih družba pogosto normalizira ali celo spodbuja.

V zaključnem delu serije videjev na temo odvisnosti dr. Mojca Šoštarič Zvonar osvetli globlje in pogosto spregledane vidike zasvojenosti. Dotakne se vprašanj:
– 𝗸𝗮𝗸𝘀̌𝗻𝗼 𝘃𝗹𝗼𝗴𝗼 𝗶𝗺𝗮𝗷𝗼 𝘁𝗿𝗮𝘃𝗺𝗮𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗲 𝗶𝘇𝗸𝘂𝘀̌𝗻𝗷𝗲 𝗶𝘇 𝗼𝘁𝗿𝗼𝘀̌𝘁𝘃𝗮 𝗽𝗿𝗶 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗼𝗷𝘂 𝗸𝗮𝘀𝗻𝗲𝗷𝘀̌𝗶𝗵 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶,
– 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝘀𝗲 𝗿𝗮𝘇𝗹𝗶𝗸𝘂𝗷𝗲 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗮 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗽𝗿𝗶 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗼𝘀𝘁𝗻𝗶𝗸𝗶𝗵 𝗶𝗻 𝗼𝗱𝗿𝗮𝘀𝗹𝗶𝗵,
– 𝗸𝗮𝗸𝘀̌𝗻𝗼 𝘀̌𝗸𝗼𝗱𝗼 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗻𝗮 𝗱𝘂𝘀̌𝗲𝘃𝗻𝗼 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗲 𝗽𝗼𝘃𝘇𝗿𝗼𝗰̌𝗶𝗷𝗼 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗮 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘀𝘁𝗼 𝗺𝗶𝗻𝗶𝗺𝗶𝘇𝗶𝗿𝗮 (𝗻𝗽𝗿. 𝗱𝗲𝗹𝗼, 𝘀̌𝗽𝗼𝗿𝘁, 𝗵𝗿𝗮𝗻𝗮).

S celostnim razumevanjem teh dejavnikov lahko ustvarjamo pogoje za bolj učinkovito obravnavo, večjo podporo posameznikom in bolj sočutno družbo.

🎥 Vabljeni k ogledu vseh treh delov serije 𝘚𝘵𝘳𝘰𝘬𝘰𝘷𝘯𝘫𝘢𝘬 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘢𝘳𝘫𝘢 na temo odvisnosti v naših predhodnih objavah.

26/12/2025

STROKOVNJAK ODGOVARJA | ODVISNOST (2. del)

Odvisnost nikoli ne zadeva zgolj posameznika, temveč pomembno vpliva tudi na njegove bližnje. Svojci se pogosto znajdejo v zahtevni vlogi, kjer želijo pomagati, a se ob tem soočajo z občutki nemoči, krivde in dvomov, kako ravnati “prav”.

V predhodnem videu smo govorili o tem, kako prepoznati znake odvisnosti in kako poteka obravnava posameznikov s kliničnopsihološkega vidika, v drugem delu pa se osredotočamo na vprašanja, s katerimi se pogosto soočajo svojci – in družba kot celota.

🗣️ Dr. Mojca Šoštarič Zvonar govori o tem:
– 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗰𝗶 𝗻𝘂𝗱𝗶𝗷𝗼 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗼, 𝗻𝗲 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗻𝗲𝗵𝗼𝘁𝗲 𝗸𝗿𝗲𝗽𝗶𝗹𝗶 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗶𝘀̌𝗸𝗼 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝗷𝗲,
– 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝘀𝘁𝗶𝗴𝗺𝗮 𝘃𝗽𝗹𝗶𝘃𝗮 𝗻𝗮 𝗶𝘀𝗸𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗼𝗰̌𝗶 𝘁𝗲𝗿 𝗿𝗮𝘇𝘂𝗺𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗶 𝘇 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼,
– 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝘃 𝗸𝗹𝗶𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗶 𝗼𝗽𝗮𝘇̌𝗮 𝗽𝗼𝗿𝗮𝘀𝘁 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗵 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝘃 𝗽𝗿𝗲𝘁𝗲𝗸𝗹𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗻𝗶𝘀𝗺𝗼 𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝗹𝗶.

Stigmatizacija ostaja ena večjih ovir pri iskanju pomoči, saj pogosto vodi v prikrivanje težav in odlašanje z obravnavo. Prav zato je pomembno, da o odvisnosti govorimo strokovno, odprto in brez obsojanja.

▶️ V zaključnem, 3. delu serije se bomo posvetili povezavi med odvisnostjo, travmo in razvojnimi obdobji.

24/12/2025

STROKOVNJAK ODGOVARJA | ODVISNOST (1. del)

Odvisnost je kompleksen pojav, ki se praviloma razvija postopno in pogosto dolgo ostane neprepoznana – tako v družini kot tudi v širšem okolju. Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov in razumevanje sodobnih pristopov obravnave sta zato ključna za pravočasno in učinkovito pomoč.

V seriji treh videjev osvetljujemo temo odvisnosti z vidika klinične psihologije.

🗣️ V prvem delu dr. Mojca Šoštarič Zvonar, klinična psihologinja, odgovarja na vprašanji:
– 𝗻𝗮 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲 𝗼𝗽𝗼𝘇𝗼𝗿𝗶𝗹𝗻𝗲 𝘇𝗻𝗮𝗸𝗲 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗺𝗼𝗿𝗮𝗺𝗼 𝗯𝗶𝘁𝗶 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗰𝗶 𝗶𝗻 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗷𝗮𝗸𝗶 𝘀̌𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗯𝗲𝗷 𝗽𝗼𝘇𝗼𝗿𝗻𝗶,
– 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗱𝗮𝗻𝗲𝘀 𝘃 𝗸𝗹𝗶𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗶 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸𝗮 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗮 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸𝗮 𝘇 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼.

Sodobna obravnava odvisnosti temelji na celostnem razumevanju posameznika, njegovih življenjskih okoliščin in psiholoških potreb, pri čemer zgolj osredotočanje na vedenje pogosto ni dovolj.

▶️ V 2. delu se bomo posvetili vlogi svojcev, vplivu stigme in novim oblikam odvisnosti.

24/12/2025

Decembrske praznične navade – zaključki, druženja s starimi prijatelji, kuhano vino, praznične pojedine, silvestrska penina in družinske tradicije – so pogosto del naše kulture in običajev.

A prav te aktivnosti lahko v določenih okoliščinah subtilno sprožijo stare vzorce in pričakovanja. 𝗗𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗮 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘀𝘁𝗼 𝗼𝗺𝗮𝗹𝗼𝘃𝗮𝘇̌𝘂𝗷𝗲 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗰𝗲𝗹𝗼 𝗽𝗼𝘀𝗺𝗲𝗵𝘂𝗷𝗲 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗶𝘁𝘃𝗮𝗺, 𝗱𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝗻𝗲 𝘇̌𝗲𝗹𝗶 𝘀𝗹𝗲𝗱𝗶𝘁𝗶 𝗱𝗼𝗹𝗼𝗰̌𝗲𝗻𝗶𝗺 𝗼𝗯𝗶𝗰̌𝗮𝗷𝗲𝗺, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗯𝗲𝗷 𝗰̌𝗲 𝘀𝗼 𝘁𝗶 𝘃𝗲𝘇𝗮𝗻𝗶 𝗻𝗮 𝗻𝗮𝘃𝗮𝗱𝗲, 𝗼𝗱 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶𝗵 𝗽𝗼𝘀𝗮𝗺𝗲𝘇𝗻𝗶𝗸 𝗮𝗯𝘀𝘁𝗶𝗻𝗶𝗿𝗮.

Odvisnost se pogosto razvija postopno in dolgo ostane neprepoznana – tako v družini kot v širši okolici. Zato bomo v prihodnjih objavah skupaj z dr. Mojco Šoštarič Zvonar, klinično psihologinjo, govorili o tem, 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝘁𝗶 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗻𝗷𝗲 𝘇𝗻𝗮𝗸𝗲 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶, 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸𝗮 𝗼𝗯𝗿𝗮𝘃𝗻𝗮𝘃𝗮 𝗶𝗻 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗯𝗹𝗶𝘇̌𝗻𝗷𝗶 𝗻𝘂𝗱𝗶𝗷𝗼 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗼 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗰𝗲𝗺, 𝗸𝗶 𝘀𝗼 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗶𝗹𝗶 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁.

🎥 Vabljeni k poslušanju v prihodnjih dneh.

14/12/2025

Dr. Tristan Rigler, klinični psiholog iz Enote za adolescentno psihiatrijo Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, je v nedavnem prispevku za dnevnik.si opozoril, da se 𝗼𝘁𝗿𝗼𝗸 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗶𝗷𝗮 𝘃 𝘀𝗮𝗺𝗼𝘀𝘁𝗼𝗷𝗻𝗼 𝗼𝘀𝗲𝗯𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝘀𝗲𝗺 𝘀𝗸𝗼𝘇𝗶 𝗶𝘇𝗸𝘂𝘀̌𝗻𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗸𝗼𝗻𝗳𝗹𝗶𝗸𝘁𝗲 – le tako lahko postane edinstven posameznik, drugače bi postal “klon” odraslih.

📌 𝗞𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗼 𝗷𝗲, 𝗱𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝘀̌𝗶 𝘇̌𝗲 𝗼𝗱 𝗿𝗼𝗷𝘀𝘁𝘃𝗮 𝗴𝗿𝗮𝗱𝗶𝗷𝗼 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼 𝗻𝗮𝘃𝗲𝘇𝗮𝗻𝗼𝘀𝘁, 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝗶𝗱𝗹𝗷𝗶𝘃𝗼 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗼𝗱𝘇𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗻𝗮 𝗼𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗲 𝗽𝗼𝘁𝗿𝗲𝗯𝗲. V prvih letih se namreč otrok uči sveta preko naših odzivov, ne besed. Pomembno je, da lahko preverja lastne izkušnje – ob varovanju pred resnimi poškodbami – saj mu to gradi samozavest, socialne veščine in občutek kompetentnosti.

📌 Sodobni starši se pogosto srečujejo z izzivi digitalne dobe: 𝘁𝗮𝗯𝗹𝗶𝗰𝗲, 𝘁𝗲𝗹𝗲𝗳𝗼𝗻𝗶 𝗶𝗻 𝗻𝗲𝗻𝗲𝗵𝗲𝗻 𝗽𝗿𝗶𝘁𝗶𝘀𝗸 𝗶𝗻𝗳𝗼𝗿𝗺𝗮𝗰𝗶𝗷𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗼𝗽𝗹𝗮𝘃𝗲 𝗼𝘁𝗲𝘇̌𝘂𝗷𝗲𝗷𝗼 𝗻𝗲𝗽𝗼𝘀𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝗺𝗲𝗱𝗼𝘀𝗲𝗯𝗻𝗶 𝘀𝘁𝗶𝗸, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗻𝗮 𝘇𝗮 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗼𝗷 𝗲𝗺𝗽𝗮𝘁𝗶𝗷𝗲, 𝘀𝗮𝗺𝗼𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝘃𝗲𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻. “Starši prezgodaj, pri dveh, treh letih, ko se otrok nauči jesti, biti z družino in jesti v skupnosti, dajejo otrokom ogromne tablice, da imajo mir.”

📌 Rigler opozarja, da so 𝗸𝗼𝗻𝗳𝗹𝗶𝗸𝘁𝗶 𝘃 𝗮𝗱𝗼𝗹𝗲𝘀𝗰𝗲𝗻𝗰𝗶 𝗻𝗮𝗿𝗮𝘃𝗻𝗶: otrok se pri tem spoprijema z vplivi družbe, preverja vrednote in oblikuje identiteto. Naloga staršev je, da to procesno samostojnost dopuščajo – a še vedno nudijo moralni in vrednostni kompas ter varno oporo.

Vzgoja ni enkraten dogodek, temveč stalen proces učenja za otroke in starše, ki se razvija skupaj z življenjskimi izkušnjami.

Vir: dnevnik.si/objektiv

10/12/2025

Mladi danes živijo v vedno večji duševni stiski. Stopnje anksioznosti, stresa, depresije in osamljenosti naraščajo. Družbene razmere, odnos do sveta in sodoben način življenja ustvarjajo občutek negotovosti in izgubljenosti, hkrati pa prevelike zahteve, množica informacij in obsežno učno gradivo v šoli prispevajo k stiski.

📱 𝗗𝗼𝘀𝘁𝗼𝗽 𝗱𝗼 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗿𝗻𝗲𝘁𝗮 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗼𝗺𝗿𝗲𝘇̌𝗶𝗷 od zgodnjega otroštva ustvarja 𝗽𝗿𝗶𝘁𝗶𝘀𝗸 𝗽𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗹𝗻𝗶 “𝗽𝗼𝗽𝗼𝗹𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶”. Mladi se spopadajo z 𝗻𝗲𝘇𝗮𝗱𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷𝘀𝘁𝘃𝗼𝗺 𝘇 𝘃𝗶𝗱𝗲𝘇𝗼𝗺, 𝘁𝘃𝗲𝗴𝗮𝗻𝗷𝗲𝗺 𝘇𝗮 𝗺𝗼𝘁𝗻𝗷𝗲 𝗵𝗿𝗮𝗻𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮 in občutkom, da 𝗻𝗲 𝗱𝗼𝗵𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃 𝘀𝗼𝗱𝗼𝗯𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗮. Na njihovo duševno stanje vplivajo tudi 𝗽𝗼𝗹𝗶𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗲 𝗿𝗮𝘇𝗺𝗲𝗿𝗲, 𝘀𝗸𝗿𝗯 𝘇𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗻𝗲𝗯𝗻𝗲 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗺𝗯𝗲 in 𝘀𝘁𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗶𝘇𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗮𝗸𝘁𝘂𝗮𝗹𝗻𝗶𝗺 𝘁𝗲𝗺𝗮𝗺.

🗣️ Dr. Andreja Mikuž, specialistka klinične psihologije in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ljubljana, je za 365rtvslo.si pojasnila, da so klinična opažanja v Sloveniji primerljiva s tistimi v tujini. Tako med mladimi kot tudi med odraslimi so najpogostejše anksiozno-depresivne motnje. Ob tem je poudarila, da so 𝘃 𝗷𝗲𝗱𝗿𝘂 𝗮𝗻𝗸𝘀𝗶𝗼𝘇𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗲 𝗻𝗮𝗱𝘇𝗼𝗿𝗮, 𝗽𝗿𝗶𝗰̌𝗮𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗸 𝗻𝗲𝗴𝗮𝘁𝗶𝘃𝗻𝗲𝗺𝘂. Negativne misli doživljamo vsi, vendar je razlika v tem, da se anksiozen posameznik z njimi ukvarja večino časa.

💡 𝗞𝗮𝗷 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗶𝗺 𝗿𝗲𝘀 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮?
• Strukturiran čas in smiselni izzivi.
• Podporno okolje, kjer se lahko izražajo.
• Priložnosti za gradnjo samozavesti in notranje moči.

Zelo naraščajo duševne stiske mladih, ki so zaradi družbenih omrežij pod ogromnim pritiskom nerealnih pričakovanj. Da so mladi vse bolj črnogledi in zaskrbljeni, kažejo tudi izsledki zadnje raziskave med srednješolci in študenti. Kaj se dogaja z mladimi, da vedno pogosteje poročajo, da so...