02/06/2025
Včasih sem verjela, da so situacije, ki me *trigirajo*, dokaz, da še nisem dovolj predelala.
✨Danes verjamem, da je to glas telesa, ki (se)(s)pomni. Niso šibkost, so sledi nečesa, kar ni bilo slišano.
Struktura je posledica bližine, posledica odnosa.
✨Brez odnosa nobena pravila ne *primejo* zares.
Otrok v prvi vrsti išče in potrebuje nekoga, ki mu bo dal vanost ter zmogel zdržati ob njem v vseh njegovih stanjih.
Dolgo sem mislila, da nekoč ne bom več potrebovala potrditev.
✨Danes verjamem, da smo ljudje bitja odnosa in da določeno mero potrditev potrebujemo vedno znova in znova, ker je potreba po potrditvi ena izmed osnovnih potreb posameznika.
Staršev ne obsojam in ne krivim (več), a si kljub temu dovolim občutiti, da me je marsikaj bolelo.
✨Lahko jih imamo radi in hkrati priznamo, da smo bili ranjeni. Šele ko si priznamo resnico, ki boli, odpremo prostor resnici, ki zdravi.
Prepričujejo nas, da mora otrok spoštovati svoje starše in jim biti hvaležen.
✨Danes vem, da si moram otrokovo spoštovanje prislužiti, ker otrok spoštuje takrat, ko je spoštovan. Ko je viden, čuten, varen. Spoštovanje se rodi iz povezanosti, ne iz strahu.
Učijo nas, da je družina nekaj svetega in da jo moramo sprejeti tako kot je. Tudi če boli.
✨A sprejemanje, ki izključuje postavljanje meja, ni ljubezen. Pomeni le, da smo se odpovedali delu sebe.
Kaj pa vi? Kako gledate na take ‘propagande’?
