Ustna Medicina

06/05/2026

Večina ljudi začne o zdravju razmišljati šele, ko se pojavijo težave.

To predavanje je namenjeno tistim, ki jih zanima, kaj lahko naredijo prej.

Dr. Sebastjan Perko in dr. Ana Moreira b***a govorila o preventivi, dolgoživosti, sodobnem razumevanju staranja in dejavnikih, ki pogosto odločajo veliko prej, kot mislimo.

Ne gre za motivacijski večer.
Gre za znanje, ki vpliva na odločitve.

28. maja 2026 ob 19h
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana

Mesta so omejena.

Vstopnica za javno predavanje: https://symposium.maha.clinic/product/public-lecture-ticket-2026/

05/05/2026

Ali veste, da samo ščetkanje ni dovolj?

Večina ljudi si zobe umiva redno. Medzobnih prostorov pa ne čisti.

Če gremo v skrajnost: če bi morali izbrati samo eno navado, bi z doslednim nitkanjem naredili več za zdravje dlesni kot samo s ščetkanjem. Razlog je preprost. Večina vnetij dlesni in velik del kariesa pri odraslih se začne med zobmi – tam, kamor ščetka ne doseže.

To ne pomeni, da ščetkanje ni pomembno. Pomeni pa, da brez čiščenja medzobnih prostorov higiena ni popolna.

Medzobna ščetka je učinkovita pri večjih prostorih med zobmi.
Zobna nitka doseže tesne stike, kjer ščetka ne gre skozi. Pri večini ljudi je za temeljito higieno potrebna kombinacija obeh.
Vprašanje torej ni, ali si umivate zobe.

Vprašanje je, ali čistite tudi med njimi.
Če niste prepričani, katera velikost medzobne ščetke ali kakšna tehnika nitkanja je za vas primerna, to preverimo na pregledu.

https://ustna-medicina.com/sara-lepenik-dipl-ustna-higienicarka

01/05/2026

"Pacienti pripovedujejo, da je prvo ali drugo leto vse v redu, potem pa se začne. Ključna težava je, da ljudje mislijo, da je zadeva rešena, če je na začetku vse v redu. A ni nujno," pojasnjuje direktor Ustne Medicine, zobozdravnik dr. Sebastjan Perko.

Če vas zanimajo odgovori na to, kako različni materiali v ustih vplivajo na celotno telo, vas vabimo k branju članka: https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/implantat-ni-le-zob-kako-lahko-material-vpliva-na-zdravje-688116

Mislite, da je zobni vsadek trajna rešitev? Poseg, nekaj mesecev celjenja, potem mir. Leta brez težav. A realnost je pogosto drugačna. Po kliničnih izkušnjah dr. Sebastjana Perka se pri delu pacientov težave ne začnejo takoj, temveč šele čez nekaj let.

28/04/2026

Poljub ni samo romantičen

Ko se poljubimo, si ne izmenjamo le občutkov. Izmenjamo si tudi bakterije. V ustni votlini živi več sto vrst mikroorganizmov. Večina je neškodljivih, nekatere pa so povezane s kariesom, parodontalno boleznijo in drugimi vnetji. Ob tesnem stiku, kot je poljub, se bakterije zlahka prenašajo iz ust v usta.

To ne pomeni, da se moramo nehati poljubljati. Pomeni pa, da ustno zdravje ni samo osebna stvar.

Če ima eden od partnerjev aktivno parodontalno vnetje ali visoko prisotnost bakterij, povezanih s kariesom, se lahko mikrobna sestava pri drugem spremeni. Še posebej to velja pri majhnih otrocih, kjer se ustni mikrobiom šele oblikuje.
Zato je skrb za dlesni in zobe pomembna tudi v odnosih.

Poljubi naj ostanejo prijetni. Bakterije pa pod nadzorom.

https://ustna-medicina.com

21/04/2026

Maščobna degeneracija čeljustne kosti – kaj to pomeni?

Maščobna degeneracija čeljustne kosti ni klasično akutno vnetje. Gre za spremembo kostnega tkiva, kjer se kost postopoma nadomešča z maščobnim, slabo prekrvljenim tkivom.

Te spremembe pogosto ne bolijo. Na klasičnem rentgenskem posnetku jih včasih sploh ni mogoče jasno prepoznati. Kljub temu pa lahko predstavljajo kronično obremenitev za organizem.

Kje jih najpogosteje najdemo?
Na mestih po ekstrakcijah zob, ob neustreznem celjenju ali v predelih, kjer je bila kost dolgotrajno obremenjena.

Zakaj so pomembne?
Ker lahko takšna področja delujejo kot tiho vnetno žarišče in vplivajo na lokalno ter sistemsko ravnovesje.

V Ustni medicini tem spremembam posvečamo posebno pozornost v okviru celovite diagnostike. S kombinacijo kliničnega pregleda in napredne radiološke diagnostike ocenjujemo stanje kosti ter po potrebi načrtujemo ustrezno terapijo.
Ne gre za iskanje težav tam, kjer jih ni. Gre za razumevanje, da kost ni le nosilec zob, temveč živ, presnovno aktiven del telesa.

https://ustna-medicina.com/diagnostika

16/04/2026

Kot ste že vajeni, o ustnem zdravju vse redkeje govorimo ločeno od preostalega telesa.

Dr. Sebastjan Perko, dr. dentalne medicine, ki se ukvarja z diagnostiko, biološko in oralno medicino, je bil ponovno gost na regionalni televiziji Vaš kanal. V pogovoru z voditeljico sta odprla teme, ki jih pacienti pogosto zaznajo, a jih težko povežejo: kako stanje v ustih vpliva na telo, zakaj so kovinski vsadki lahko vprašanje širšega zdravja in kje so danes meje sodobne diagnostike.

Dotaknila sta se tudi simpozija, ki ga dr. Perko konec maja pripravlja na Ljubljanskem gradu.

Gre za daljši, skoraj enourni pogovor, ki si ga je smiselno pogledati takrat, ko imate čas in mir.

Če vas zanima širša slika povezav med ustnim in splošnim zdravjem, vabljeni k ogledu.

Zdrav nasmeh ogledalo človeka, 15. april 2026

13/04/2026

Ko dlesni krvavijo, to ni le lokalna težava.

Veliko ljudi krvavenje dlesni pri ščetkanju jemlje kot nekaj običajnega. Pa ni.
Parodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv. In kronično vnetje ni omejeno samo na ustno votlino. V strokovni literaturi že vrsto let poznamo povezavo med napredovalo parodontalno boleznijo in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.

Zakaj?

Ker bakterije iz obzobnih žepov lahko prehajajo v krvni obtok, hkrati pa telo zaradi stalnega vnetja deluje v stanju povečanega sistemskega odziva. To je pomembno predvsem pri ljudeh, ki že imajo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.
To ne pomeni, da parodontalna bolezen neposredno povzroči srčni infarkt. Pomeni pa, da ustno zdravje ni ločen del telesa.

Krvavenje dlesni, zadah, umikanje dlesni, majavost zob – to so znaki, ki jih je smiselno jemati resno. Zgodnje ukrepanje pomeni manj invazivno zdravljenje in manj sistemskega bremena za organizem.

Ustna votlina je del celote. In celota šteje.

https://ustna-medicina.com/parodontologija

Trde zobne obloge, ki se nabirajo nad nivojem dlesni, odstranjujemo s pomočjo ultrazvočnih odstranjevalcev in naprednega sistema EMS Guided Biofilm Therapy. ...

10/04/2026

Kako materiali v ustih vplivajo na celotno telo?

Ko pacienti izgubijo zob, večinoma razmišljajo o estetiki in funkciji, a po besedah dr. Perka je vprašanje veliko širše – implantat ni le nadomestek zoba, temveč poseg v telo, ki lahko vpliva na imunski sistem, vnetja in dolgoročno zdravje. Prav zato se vse več ljudi, ki aktivno skrbijo za svoje zdravje, odloča za brezkovinsko zobozdravstvo in keramične vsadke.

Več o tem, kako materiali v ustih vplivajo na celotno telo, zakaj vse več pacientov opušča kovino v ustih in kaj je ključna prednost keramičnih vsadkov, si preberite v tokratnem intevjuju na spletni strani SIol.net.

Mislite, da je zobni vsadek trajna rešitev? Poseg, nekaj mesecev celjenja, potem mir. Leta brez težav. A realnost je pogosto drugačna. Po kliničnih izkušnjah dr. Sebastjana Perka se pri delu pacientov težave ne začnejo takoj, temveč šele čez nekaj let.

08/04/2026

Stabilnost implantata se meri, ne predvideva

Pri implantologiji odločilen trenutek ni le dan, ko implantat vstavimo. Ključno je, kaj se dogaja v tednih in mesecih po posegu – kako se implantat vrašča v kost in kako telo nanj reagira.

V Ustni medicini vraščanja ne prepuščamo naključju. Stabilnost implantata spremljamo z objektivnimi meritvami, ki nam pokažejo, kako poteka osseointegracija. Na podlagi teh podatkov lahko zdravljenje prilagodimo in časovno načrtujemo nadaljnje korake.

Pri izbranih primerih razmišljamo tudi o podpornih terapijah, kot sta ozon AHT in PEMF, kadar ocenimo, da lahko prispevata k boljšim pogojem za regeneracijo tkiv. To ni rutinska odločitev, temveč individualna presoja glede na stanje pacienta in potek celjenja.

Sodobna implantologija pomeni več kot tehnično pravilno vstavljen implantat. Pomeni razumevanje biologije, merjenje stabilnosti in premišljeno podporo procesu celjenja.

Cilj ni le uspešen poseg. Cilj je dolgoročno stabilen rezultat.

https://ustna-medicina.com/oralna-kirurgija

02/04/2026

Slab zadah – kaj ga povzroča in kaj lahko naredimo?

Slab zadah ni vedno “problem želodca”. V večini primerov nastane v ustni votlini.
Najpogostejši vzrok so bakterije, ki razgrajujejo ostanke hrane in beljakovine na jeziku, med zobmi in ob robu dlesni. Pri tem nastajajo hlapne žveplove spojine, ki povzročajo neprijeten vonj.

Kako vemo, da ga imamo?

Ljudje se na lasten vonj pogosto navadimo. Opozorilni znaki so lahko:
– suh občutek v ustih
– obloga na jeziku
– krvavitev dlesni
– neprijeten okus zjutraj ali čez dan

Zakaj imajo nekateri več težav kot drugi? Razlogi so lahko različni:
– suha usta (manj sline pomeni manj naravnega “čiščenja”)
– zdravila, ki zmanjšujejo izločanje sline
– vnetje dlesni ali parodontalna bolezen
– slaba higiena medzobnih prostorov
– obloge na jeziku
– kajenje

Slina ima pomembno zaščitno vlogo. Ko je je premalo – zaradi stresa, zdravil, hormonskih sprememb ali premalo hidracije – se bakterije lažje razmnožujejo.

Kaj lahko naredimo?
– redno čiščenje medzobnih prostorov (nitka ali medzobne ščetke)
– uporaba strgala za jezik
– zadostna hidracija
– ustna voda brez alkohola, ki ne izsuši sluznice
– redni pregledi, kjer preverimo stanje dlesni in morebitna skrita vnetja

Če kljub dobri higieni zadah vztraja, je smiselno opraviti strokovni pregled. Včasih je vzrok v globljih parodontalnih žepih ali kroničnem vnetju, ki ga brez pregleda ne opazimo.

Slab zadah ni samo estetski problem. Pogosto je znak neravnovesja v ustni votlini.

https://ustna-medicina.com/naroci-se

31/03/2026

Mislite, da je zobni vsadek trajna rešitev?

Poseg, nekaj mesecev celjenja, potem mir. Leta brez težav. A realnost je pogosto drugačna. Po kliničnih izkušnjah dr. Sebastjana Perka se pri delu pacientov težave ne začnejo takoj, temveč šele čez nekaj let.

Mislite, da je zobni vsadek trajna rešitev? Poseg, nekaj mesecev celjenja, potem mir. Leta brez težav. A realnost je pogosto drugačna. Po kliničnih izkušnjah dr. Sebastjana Perka se pri delu pacientov težave ne začnejo takoj, temveč šele čez nekaj let.