30/10/2025
Res lep sprehod smo imeli, je včeraj zjutraj dejala kolegica nasmejano, ko sva se poslovili s skoraj obveznim »hvala za družbo«. Šele pozneje so mi njene besede prišle do srca.
Res je bilo lepo – od rahlega rosenja, sončnih žarkov, čudovite mavrice do obilice smeha. 🌈 In vse to že navsezgodaj zjutraj! A če ona tega ne bi izrekla, se sama niti ne bi zavedala. Pač jutro kot jutro. Samoumevno.
Pa ni. 💭
Ker prav nič v našem življenju ni samoumevno. A kolikokrat vse vzamemo za tako, kajne? Sploh v odnosih. Ko kar pozabimo, da tisti, ki vztrajajo z nami, niso samoumevni. Ko mislimo, da bodo odnosi vzdržali, tudi če jih ne zalivamo. 🌿
A tako kot rože ovenijo, če jih ne zalivamo, tudi odnosi potrebujejo našo pozornost.
Včasih je dovolj drobna beseda, iskren pogled, hvaležen »hvala, ker si«.
Ni treba veliko – le to, da se zavemo, da nič in nihče ni samoumeven. 💛
Vzemimo si danes trenutek in pomislimo, komu smo hvaležni, da je ob nas.
In to povejmo naglas. Ker je to tako zelo potrebno slišati tu in tam, a ne?
Naj vam četrtek prinese občutek hvaležnosti za vse drobne stvari in ljudi, ki barvajo vaše dni.
