Mir-na - Bownova terapija, priprava na porod in masaža dojenčka

Home
Slovenia
Ljubljana
Mir-na - Bownova terapija, priprava na porod in masaža dojenčka

Pozdravljeni! Moje ime je Irena in sem ustanoviteljica MIR-NE. Verjamem tudi, da se v vsaki ženski skriva posebna “ženska” moč, moč ljubezni in narave.

MIR-NA je celostna obporodna podpora nosečnicam in partnerjem ter novorojenim mamicam za boljše telesno in duševno počutje, pripravo na porod, poporodno regeneracijo in podporo pri prvih korakih materinstva in povezovanju z dojenčkom preko masaže. MIR-NA predstavlja moje prepričanje, da nas globoka umirjenost, osredotočenost vase in nežen telesni ali verbalni dotik vodijo v ljubeč stik s samim seboj, od koder se lahko prvinsko, edinstveno in polnovredno razvijamo in rastemo v ljubečnosti in notranji moči (pogumu, če hočete), posledično pa tudi polneje, bolj ljubeče in pogumneje dajemo in sprejemamo ter se telesno in duševno varno odpiramo. Povedano vsekakor toliko bolj velja za telo in dušo, ki je del naravnega čudeža, ki nosi začetek novega življenja, in za mali čudež sam, ko ugleda luč našega sveta. V mirnosti in nežnem dotiku se skriva zdravilna moč, ki našemu telesu in umu omogoči, da se samouravnovešata in samozdravita. Vse kar potrebujete za začetek je, da prevzamete odgovornost zase, za svoje zdravje in počutje ter da ste pripravljeni in odprti za prepričanji, da je lahko nežna, skoraj nevidna sila tako zdravilna in da za vas kot bitje za začetek ni nič bolj pomembno in odločilno kot ljubeč in nežen, miren odnos do sebe. Ti dve prepričanji, moje znanje in izkušnje me vodijo v ideji, da sem lahko sočloveku podpora na poti v boljše počutje in boljše doseganje psihofizičnih rezultatov, podpora v osvajanju samoodgovornosti in samoljubečnosti, še posebno pa podpora ženski v času, ko želi vstopiti in ko vstopa v nov krog svojega življenja, življenja svoje družine in v življenje svojega otročka. Ker je naše počutje najbolj optimalno, ko sta um in telo harmonično usklajena, in ker smo kot bitja celota naših čustev in telesnih delov, verjamem, da je samozdravljenje mogoče samo ob holističnem pristopu, torej dojemanju telesa, uma in duha kot neločljivo med seboj povezane celote. Da ima vsaka ženska pravico, da to moč polno začuti in jo, ko pride čas za to, udejani na njej lasten in njej ustrezen način. In da bi moral biti vsak, ki je po njeni volji lahko delček tega udejanjanja, ponižno hvaležen. Za to, da ji lahko pomaga to moč najti, razkleniti in usmerjati, da jo podpre v njenih prepričanjih, kaj je zanjo in njenega otročka najbolje in da ji pove in pokaže, da je vsega tega vredna, da ji to pripada in nad vsem - da je tega zmožna. Med tehnike samozdravljenja, ki spodbujajo samoregulacijo in energetsko prehodnost telesa, posledično pa tudi notranjo moč, sodita tudi Bownova terapija in tehnika EFT. Tehniki sta sicer povsem samostojni, se pa zelo dobro dopolnjujeta. Bownova terapija nas “zmehča” in nam na poti do stika s seboj nekako olajša, da bolje občutimo ali pa sploh začutimo, kaj se v nas dogaja, nam pomaga, da se “raztegnemo”. Tehnika EFT pa od tu odpelje še dlje in pomaga ubesediti naše telesne občutke ter razkleniti, ubesediti, predelati in spustiti čustva, ki nas blokirajo v doseganju psihofizične harmonije. Kajti, čeprav naša družba ni naklonjena takemu pogledu, so prav čustva na koncu dneva tista, ki nas zaznamujejo tam znotraj v telesu in duši, kamor oči (niti lastne) ponavadi ne sežejo (ali nočejo seči)…

Obe tehniki sta izredno nežni v izvajanju in dolgoročno učinkoviti. Dokaz učinkovitosti obeh tehnik so res številni ljudje, ki se jim je ob uporabi teh tehnik obrnilo življenje na bolje. Tehniki se nista razvijali in preizkušali v laboratoriju, pač pa v nežnem dotiku z ljudmi, ki so bili pripravljeni in odprti…pa naj si bodo zdravi ali bolni, odrasli, starostniki, športniki, nosečnice, dojenčki, otroci ali mladostniki….

Če čutiš, da te energija zgornjih besed, potegne, me pokliči, da ugotoviva, ali se najini poti prekrižata in ti nežen dotik pomaga doseči mir-na tvoji poti v boljše počutje, v boljše psihofizične dosežke, v ljubeč odnos s seboj in nenazadnje v čuteče, ljubeče in nežno materinstvo…

30/10/2025

Pravijo,da je ženska zdrava toliko, kot je zdrava njena medenica. Le-ta je namreč središče telesne stabilnosti .

Medenično zdravje v času nosečnosti in po porodu je ključno za dobro počutje, a za to mora biti medenica v ravnovesju.

V nosečnosti in še zlasti po porodu pa je to ravnovesje pogosto porušeno. Če tega ne naslovimo, ostaja to neravnovesje z nami, včasih celo več deset let.

In čeprav mnogokrat sploh ne pomislimo na to neravnovesje kot razlog, pogosto povzroča težave kot so bolečine v križu, kolkih, medeničnem dnu, prolaps, inkontinenco, urogenitalne težave (npr. vnetja), težave s prebavili (npr. zaprtje), močne in/ali boleče menstruacije ter boleče spolne odnose.

Več o tem, zakaj je ravnovesje
medenice tako pomembno in kako ohraniti njegovo moč, stabilnost in udobje pa lahko prebereš v mojem članku za .si, ki ga najdeš tule

https:// www.babybook.si/medenicno-
zdravje-v-casu-nosecnosti-in-
po-porodu/

11/08/2025

Ko sem kot novopečena Bownova terapevtka pred dobrimi 11-imi leti stopila na pot manualne terapije, nisem vedela, kam me bo odpeljala moja novo prebujena radovednost.

Ampak, ko je učenec pripravljen, pride učitelj.

Usmeritev v nosečniško in poporodno zdravje žensk me je leta 2018 privedla do Lynn Schulte

Preko IBH se je zame odprl nov svet poglobljenega poznavanja nosečnosti, poroda in medeničnega zdravja po porodu. Ne samo fizično in mehansko, ampak tudi čustveno in energijsko.

Postopoma sem preko IBH programov usvajala nova znanja in jih sproti vnašala v prakso.

Moja strast do zdravja medenice in medeničnega dna pa je bila z vsakim programom večja.

Lansko leto, tik pred božičem, sem, zame kot darilo, izvedela, da Lynn iz ZDA prvič prihaja bližje Evropi, v Anglijo.

To je bila moja končno uslišana velika želja, da se od Lynn učim v živo, brez da zato rabim potovati v ZDA.

Nemudoma sem vplačala svoje mesto na treningu in začela z obveznim pred-tečajnim predelovanjem snovi in vnašanjem novega znanja v prakso.

Julijska izkušnja v Godalmingu (južno od Londona proti Portsmouth-u) je bila izpolnjujoča.

Spoznati Lynn in njen način razmišljanja in izvedbe terapije v živo je bila seveda bistvena nadgradnja. Znanja drugih udeleženk pa krasen bonus.

To, da sem vsebino že poznala in jo praktično že izvajala, mi je omogočilo, da sem Lynn v živo spremljala s predrazumevanjem. In seveda dodobra izkoristila njeno razpoložljivost. Tako so se mi razjasnili mnogi detajli, pa tudi cel koncept izvedbe tretmaja glede na različne težave.

Po treningu sem opravila še dva zaključna izpita in s prejemom dveh certifikatov dosegla nov mejnik v moji usposobljenosti.

Rezultati so navdušujoči.

Tako obogatena praksa ne služi samo nosečkam in mamicam po porodu, ampak ženskam vseh letnih časov. In marsikaj je uporabnega tudi za moške.

Kmalu pa že nadaljujem z usposabljanji, s katerimi bom še poglobila emocionalno-energijsko delo s telesom.

In tako korak za korakom rastem v vse bolj izkušeno terapevtko, specializirano za žensko zdravje.

Ponosna nase.

01/07/2025

Vse, odkar sem vstopila v svoje perimenopauzalno obdobje, me vse bolj zanimajo starejše ženske.

Tiste, starejše od mene, in tudi tiste stare, crow energy ženske po 70-em letu. Njihove izkušnje in modrosti.

Zakaj?

Ker smo ženske pozabile, da se je ženska modrost mlajšim generacijam od vedno predajala in ohranjala preko modrih žensk. Te so bile voditeljice skupnosti. V angleško govorečem okolju imajo še vedno izraz za to. Jaz ga prevejam kot elderice.

V svetu, ki mnogo stavi na mlado in mladostno, nespreminjajoče, vedno enako, elastično in čvrsto, so polno utelešene elderice motnja algoritma. Ni čudno, da so nekoč gorele ali kako drugače trohnele, izločene ali potisnjene na rob interesa skupnosti.

Ženske modrosti in njihova vsakodnevna praksa pa so utonile v pozabo.

Ampak zdaj so časi za to, da elderice pridejo nazaj k svoji vlogi in spoštovanju, ki jim pripada, bolj varni.

Ena taka modra ženska je tudi Suzi.

Lani sem jo spoznala na enem od mojih izobraževanj. Med nama so se stkale prijateljske vezi in medsebojno spoštovanje do najinega znanja, tega, kdor sva, in kar z najinim delom počneva kot doprinos skupnosti. Brez tekmovanja, brez ljubosumja.

Najine izmenjave terapij in modrosti bogatijo terapevtsko prakso obeh.

Ob tem pa krepijo zavedanje, da tudi čas onkraj mesečnih krvavitev, ni čas uvenelosti, pač pa druge pomladi in vnovičnega razcveta, kakor postmenopavzalno obdobje imenujejo Kitajci.

S Suzi se je zame odprlo novo poglavje moje terapevtske prakse, usmerjene v žensko zdravje.

Jeseni se ji bom pridružila na Karsai retreatu, ki se bo zgodil med 17im in 21im septembru na Malem Brionu. Tam se bomo učile tajskih modrosti negovanja ženskih trebuhov, medenice in medeničnega dna. Poleg Suzi bo z nami tudi tajska mojstrica Ohm Rinraya.

Če tudi tebe zanima, da bi se pridružila prejemanju teh modrosti, pokukaj na vrtiljak.

Lahko pa pocukaš tudi mene.

Nekaj te starodavne prakse, ključne za sočno zdravje in ustvarjalno življenje ženske, iz dna medenice navzgor, že izvajam.

Hvaležna, da mi je ta znanja in prakse dano prejeti in deliti naprej.

08/03/2025

Osmi marec, praznik žensk, me vedno navdaja z mešanimi občutki.

Vse lepo in prav, da imamo ženske svoj praznik. 🙏🥰

Ampak bolj kot praznik me zanimajo vrednote naše družbe in vsakodnevno praznovanje in dejansko življenje žensk. Ker tukaj pa - po mojem mnenju - še po več kot 100 letih tega praznika še vedno kar šepamo.

Kaj nam bo praznik, če to, kar praznujemo ta dan, ni utelešeno v vsakdanjem življenju?

Če tega, kar praznujemo, niti same ne živimo?

Mendarodni praznik žensk, namenjen boju za pravice žensk in enakopravnost spolov, je nastal leta 1910 na pobudo nemške aktivistke Klare Zetkin (v vrtiljaku 🙌).

Ta dan naj nas opominja, koliko je še prostora za dejanske spremembe v družbi.

Da se nenehno preizprašujemo, koliko enakosti in kje vse je še potrebna, da bo bivanje kot ženska uravnovešeno z bivanjem kot moški. In to tudi v primeru starševstva.

In ta enakost ni nujno samo dejanska enakost, pač pa enako spoštovanje vsega različnega med spoloma. In tukaj menim, da imamo kot družba še veliko prostora za napredek.

Torej.

Veliko lepih dogodkov, ki slavijo ženske, in krasnih rožic želim danes.

Predvsem pa, da bi nekoč dosegli stanje, ko praznik kot opomnik na neenakost ne bi bil več potreben.

In bi ga lahko spremenili v dan hvaležnosti ženskam (in bodimo pošteni, tudi marsikaterim moškim), ki so ustvarile svet, v katerem je biti ženska varno, izpolnjujoče, cenjeno, užitek in kar si še želite dodati.

Ob tem pa še vprašanje v spodbudo - kaj danes in vsak dan zatem lahko narediš (zase ali onkraj sebe), da si in boš tudi ti ena od teh žensk, ki so ali bodo ta svet naredile ženskam bolj prijazen in glede na spol enak?

Na enakost - v pravicah, v enakem in v razlikah.

In nežno cvetenje, seveda. 🌸

07/03/2025

Dlje, ko delam z ženskami s travmatičnimi obporodnimi izkušnjami, in globlje, ko raziskujem, kako se ob prehodih skozi različne letne čase rojevamo ženske, in kako se rane posameznih letnih časov ob teh prehodih zdravijo (ali poglabljajo), globlji so tudi moji uvidi v to, kako premalo opremljeni smo raznovrstni ne-psihoterapevtski strokovnjaki za situacije, ko prihajamo v stik z akutno travmo ali post- travmatskimi situacijami naših strank.

Moje zadnje izobraževanje v lanskem letu je bilo zato posvečeno prav temu. Da se opremim z več znanja, ko se pri svojem delu (pa naj bo to bodywork, coaching ali obporodna podpora) srečujem s strankami z raznovrstno travmo.

Moj izpit je potekal v obliki za skoraj mini diplomsko nalogo obsežnega “assignmenta” oz Soul Work-a, v katerem sem med drugim morala globoko raziskati in zreflektirati tudi svoje lastne travmatične izkušnje in njihov vpliv na integracijo materinstva v mojo identiteto.

Certifikat in osebno posvetilo moje učiteljice sem zato prejela precej ponižno, z novo razširjenim zavedanjem, kaj vse travma sploh je, in kako vpliva na našo poporodno identiteto in materinjenje.

In tu ni mišljena samo tista navzven bolj vidna travma, ki se je zgodila v obporodnem času, pač pa tudi tista, s katero smo v materinstvo vstopile, in zanjo (žal naivno) mislile, da jo bomo - ob vsej naši ljubezni do otroka in predanosti, da bomo ne glede na lastne rane najboljše mame - zmogle dati na stran, izvzeti iz materinjenja, kakor da se nam lastna travma nikoli ni zgodila.

In ker v materinstvo vstopimo z vsem, vključno z našimi travmami, potrebujemo pri integraciji materinstva podporo, ki to razume in zna komunicirati z nami na ustrezen način.

Hvaležna, da sta moje razumevanje in zmožnost podpore procesu integracije materinstva in porodnih izkušenj še malo boljša.

Ker pa vedno obstaja prostor za napredek, pomladni čas že posvečam novim stvarem, in sicer študiju emocionalne anatomije in emocionalne ginekologije. Da še malo nadgradim moj bodywork.

Ker ženskam, ki prihajajo k meni, rada ponudim kar najkvalitetnejšo obravnavo.

Hvala vsem, ki vam služim, in ki me motivirate, da rastem z vami.

02/03/2025

“Bila sem odvetnica a tudi mama in sistem tega ni podpiral. Poklicana sem bila drugam in ta klic sem sprejela zavoljo svobode in tega da lahko živim v skladu sama s seboj”
Irena Jamšek Halas

Prestop iz odvetniške kariere na samostojno pot ni le sprememba poklica, ampak preobrazba samega sebe. Pomeni, da prisluhneš tistemu delu sebe, ki si ga predolgo ignoriral. Pomeni, da se odpoveš varnosti, ki si jo gradil, in stopiš v neznano – ker veš, da tam leži tvoja prava pot.

04/01/2025

Zaupanje je nekaj, v čemer se vadim že dolgo. Pa ne da generalno ne bi imela zaupanja. Vase in v Življenje.

A zaupanje je živa stvar, ki zahteva, da jo negujemo celo življenje. In bolj ko zaupamo, večji so izzivi, ki prihajajo treninarti stabilnost in globino našega zaupanja.

Rast naše sposobnosti zaupanja vase in v Življenje je zato pospremljenja z raznoraznimi ovirami.

Na poti premagovanja le-teh je vsak naš korak priložnost za trening, na koncu katerega smo lahko močnejši in odpornejši, ali pa prestrašeni in izgubljeni.

Zaupanje je zato povezano z našo odpornostjo. S tem mislim na:

• duševno odpornost (psihološka odpornost na stres in izzive),
• prilagodljivost (sposobnost prilagajanja spremembam),
• vzdržljivost (fizična ali mentalna trpežnost),
• prožnost (v smislu prilagodljivosti in okrevanja).

Bolj ko krepimo našo odpornost (in za slednje skrbi Življenje, ko nas kot Ostržka voai skozi preizkušnje, skozi katere postajamo odpornejši), bolj zaupamo vase in v Življenje.

Druga stvar z zaupanjem pa je stik, povezanost. Ta je dandanes kar izziv.

Kajti za povezanost moramo najprej čutiti sebe, živeti v telesu in iz tega mesta (tako kot to naravno delajo mali dojenčki) iskati in stopiti v povezavo s tistim nekaj večjim od sebe - kar preprosto zaznavam, da obstaja, onkraj uma in dokazovanja.

Dojenček ne ve, da obstaja mama. In da mama poskrbi za otroka. Za tak mentalen proces še nima kapacitete. Zato tudi mentalno ne išče znakov in dokazov, da je to res. Mamo enostavno zaznava. S celim telesom jo čuti - kot del sebe. In zaupa vanjo in v to, da bo poskrbela zanj (tako kot je poskrbela zanj, ko je bil še v maternici). Ker to preprosto čuti.

Rojeni smo z zaupanjem. Potem pa se na naši poti skozi življenje z njim zgodi marsikaj.

In ker nam je zaupanje vrojeno, ga v resnici ne rabimo najti in usvojiti kot nekaj izven nas, pač pa ga znova ojačati s tem, da krepimo našo odpornost in povezanost s tistim onkraj nas. Da krepimo našo naravno dano sposobnost zaznavati in čutiti onkraj uma, dokazov in strahov. Da krepimo sposobnost, da živimo iz telesa, ki je naše orodje zaznavanja in čutenja.

In prav vse spredaj navedeno so naše božanske (od boga dane) sposobnosti.

In bolj kot zaupam v svoje božanske sposobnosti, večja je moja moč.

Kako pa ti gledaš na zaupanje?
Kaj zaupanje pomeni zate?
Kaj bi dodal/a k napisanemu?

Napiši v komentar, da si podelimo naše poglede in modrosti.

Hvala.

01/01/2025

Svežina.

To je tisto, kar začutim januarja, ko dan postane spet opazno daljši, hladno in ponavadi bolj sončno zimsko vreme pa še vedno drži življenje nekako bolj tiho, pod odejo, umirjeno.

V tej svežini druge polovice zime imajo semena, ki čakajo na svoj pomladni vzbrst, priložnost, da dobijo svojo jasnost in jasnino, namero, svoj zapis, ki ga nato nosijo skozi svojo pot rasti.

In januar je zato tudi čas, ki nas povabi, da se počasi od pogleda nazaj (ki prinaša modrost in uvide) usmerimo v pogled naprej. V to, kar je pred nami.

Da se, preden se nato v februarju začne nov cikel življenja, najprej rodi jasnost in jasnina tega, kar naj raste v novem.

Januar je bil zame pogosto obdobje, ko je navzven izgledalo nič kaj dosti, pod površjem pa intenzivno odpiranje jasne slike.

Zato se mi decembra z iskanjem namer ne mudi. Ker vem, da pride to naravno v svežini januarja.

In to je točno to, česar se veselim in kličem k sebi v naslednjih tednih. Jasnost in jasnino.

Na prvi dan novega leta ti zato voščim najprej seveda srečno in zdravo.

Nato pa te vabim, da opaziš in se nasloniš v januarsko svežino in jo izkoristiš, da dobiš jasnost in jasnino tvojih semen.

Vse dobro v 2025 in na mnogo jasnosti in jasnine.

Naj te spremljata celo leto.

#2025

31/12/2024

Hvaležnost, ki jo čutim, ker lahko živim svoje poslanstvo, klic, dar ali kakorkoli že temu rečemo, je ob koncu tega leta še večja kot poprej.

V tem letu je zame prišlo še več jasnosti glede mojega profesionalnega življenja. In še več izobraževanj in prakse v to smer. Tako glede telesnih terapij kot coachinga in facilitacije.

In čeprav še vedno vodim priprave na porod, spremljam ženske ob porodih in po porodu obiskujem in negujem njih in njihove dojenčke na domu, se velik del fokusa mojega dela preusmerja na podporo ženskemu zdravju za rožice vseh starosti.

Kajti toliko žensk nima ustrezne podpore,

ko šele razmišljajo o zanositvi in materinstvu ali pa se srečujejo z izzivi pri zanositvi,

ko se nosečnost konča prezgodaj in ostanejo praznega naročja,

ko se še vrsto let po porodu soočajo s težko, morda celo travmatično porodno izkušnjo,

ko se (včasih celo več deset let po porodu) srečujejo s posledicami porodnih poškodb ali porušenega ravnovesja medenice in medeničnega dna, ki pogosto izvira iz pomankljive ali neustrezne poporodne oskrbe in podpore,

ko se v materinstvu in premiku identitete (matrescence) počutijo izgubljene, pregorele ali tesnobne,

ko iščejo stik s svojo (divjo) žensko naravo in se srečujejo z izzivi utelešanja le-te v še vedno predominantno patriarhalno usmerjenem svetu,

ko prehajajo skozi perimenopavzo in se soočajo z mnogimi telesnimi izzivi, izzivi mentalnega zdravja, menjave identitete in nove življenjske dobe,

ko v starosti potrebujejo več nege in podpore za svoja telesa, ki so dajala desetletja.

2024 mi je darežljivo odprlo vrata v to smer in bistveno povečan obseg dela mi samo potrjuje, kar slišim, da mi šepeta mama Zemlja.

Zato hvala 2024, da si mi nastavilo nove koordinate in me odpeljajo proti temu novonastavljenemu kurzu.

In ker imam za leto 2025 splanirana že tri nova večja izobraževanja (tudi v tujini), ki bodo še poglobila moja znanja in veščine, se zato novega leta res veselim.

Hvala 2024.
Bring it on 2025.

Hvaležna, da lahko služim.

30/12/2024

V zadnjih dneh decembra, ko čistim klet moje hiše, v pričakovanju še ene zaokrožene osebne poti okoli sonca gledam nazaj na leto, ki odhaja.

Zasebno je bilo to eno najtežjih let mojega življenja. Začelo se je že leto prej in bo gotovo trajalo še naslednje leto.

Globoke in temeljite transformacije (in vse, kar pride zraven, vključno s spuščanjem in žalovanjem), se pač ne zgodijo tako pifidi pafidi puf instantno kot se to zgodi Pepelki, ko jo Dobra Vila za čas ene pesmi iz razcapane dekle spremeni v uglajeno princeso.

V tem času se objemam s prijaznostjo do sebe. Privajati se na drugačno sebe in uvajati nove navade je proces, ki zahteva veliko potrpežljivosti in sočutja so sebe. Še toliko bolj, ko sta v tak proces vključena tudi telo in družina.

Ob tem je še kako dobrodošlo, da znaš tudi navijati zase in videti svoje moči tam, kjer bi jih običajno spregledal. Pa se ustaviti in priznati vse male in drobne zmage. Se namočiti v hvaležnosti za vse, kar te je podprlo, napolnilo, obogatilo, nasmejalo, pobožalo.

V trenutkih izzivov ti hitro čez nos zdrsnejo očala s temnim filtrom. In osebno vidim notranjo moč prav tem, da zmoreš opaziti, da imaš taka očala na nosu in da poskrbiš za to (sam/a ali s pomočjo drugega), kakšen bo pogled skozi njih.

In tako se ob tem, ko sem danes napolnila svojih prvih 47, potrepljam po rami in si rečem “Še sem tukaj. Dobro mi gre.”

In res je. Dobro mi gre.

Ne glede na moje osebne preizkušnje in bitke se vsak dan zbujam s strastjo do življenja. S slastjo po življenju. Z radovednostjo kaj mi prinaša dan in kako ga lahko užijem čimbolj polno.

Vsak dan se povežem z mamo Zemljo, da me vodi pri tem, da ji služim, pa tudi, da me podpira pri tem. Da sem v doprinos.

Vsak dan si najdem trenutke, ki so zame. Včasih je to lahko samo par minut. Včasih cel dan.

Peljem se plesat. Peljem se telovadit. Peljem se v gozd. Ali k Reki, bingljat v visečko. Peljem se na morje. Skuham si čaj in si vzamem čas, da ga pijem z užitkom. Meditiram. Na različne načine. Družim se z ljudmi, ki so mi prijetni, in s katerimi imam lahko pomenljive in hranilne pogovore. Pogovarjam se z mojimi otroci in jih poslušam. Včasih ure in ure na teden.

Pri tem mi je - bolj kot dosežki takih izkušenj - važno to, da preko teh trenutkov pridem v stik s sabo (in drugimi) in da negujem mojo sočnost in povezanost z Življenjem.

Da. Dobro mi gre.

Ne glede na izzive.

Zato danes praznujem prav to.
Mojo odpornost.
Resilience. Grace and grit.

To, da lahko spustim solze, ko padem, in povem, da boli, a tudi da lahko stisnem pesti, da se lahko poberem, da lahko kljub vsemu opazim in se nasmehnem vsemu lepemu in dobremu. V in okoli mene.

In se zahvalim izzivom.

Kajti skozi te postajam vse bolj odporna.

Odpornost pa je notranja moč, s katero postajam zrelejša, modrejša, stabilnejša, bolj sočutna in ljubeča do sebe.

In taka zmorem biti v še večji doprinos svetu.

Še sem tu. Dobro mi gre.

In tako je in tako naj bo.

Hvala vsemu in vsem, ki ste del tega.

In hvala Jure za ples.

23/12/2024

Iztek leta nam ponuja na eni strani čas in priložnost za praznovanja, na drugi pa čas in priložnost za umiritev, počitek in negovanje.

Ko sem bila mlajša (beri: brez otrok) sem seveda izbirala zabavo. In potovanja.😎

Ko so bili otroci mlajši, sem dirkala po prireditvah, pa po vseh dedkih Mrazih in Božičkih.😅

Zdaj pa mi je ta zimski čas vse bolj dragocen vir polnjenja baterij, ustavitve in posvečanja sebi.🧘🏻‍♀️

Tako da zame december že nekaj let ni več mesec norenja in hitenja. 😇

Res si dovolim, da upočasnim in čutim zimo. Globine mojih korenin. In spanec v krošnji.

Seveda se tudi pri nas kaj dobrega poje, pečejo se piškoti, svetijo se lučke.

Vsako leto imamo tudi družinski fotošut. Nič fensi, nobenih kulis. Kar pri nas doma, v dnevni, nas s poštenim canonom pofotka moja draga mamica (ki ni podučena v fotkanju). Pa vedno dobimo vsaj par lepih, kjer smo na približno vsi ok.

In telih par letošnjih delim z vami (cenzura moje najstarejše je žal vsako leto strožja).

Hkrati pa voščim mirne in sladke praznike, naj bodo ljubeči, topli in počasni. Pa po želji, seveda tudi zabavni in nasmejani.

Da bi našli mir in milino v sebi ter toplino okoli sebe, to je moj čarobni prah, ki ga tale čas piham v svet za vse nas.

Vesele praznike
🧚‍♀️✨🎄

21/12/2024

Na dan najdaljše noči v letu se praznuje zimski solsticij, sredina zime. Čas, ko nas narava vabi vase, k introspekciji, refleksiji tega, kar je minilo, in počitku.

Zemlja te dni navzven izgleda kot mrtvilo, vendar v resnici spi. Iz perspektive cikličnosti je zato to čas obmirovanja.

Zimski solsticij je prostor nekje vmes, med smrtjo in ponovnim rojstvom. Med koncem in začetkom.

Prehod, ki bo trajal še nekaj časa, onkraj obrata letnice.

To je čas kompostiranja, negovanja in hranjenja korenin, izbiranja in gestacije semen za nov cikel. Čas revitalizacije, obnavljanja in pomlajevanja. Prisluškovanja šepetanja maternice in srca.

In vse to kliče po ustavitvi in počitku. Da bo lahko spomladi sklilo novo.

Zato se v tem času rada umaknem vase. K temu me vsako leto bolj vabi tudi moje telo.

Paše mi posedeti ob ognju, pa veliko spanja, druženja same s sabo in odklopa od komuniciranja navzven.

Ne kličejo me veliki načrti, še manj novoletne zaobljube. Za to bo še čas v pričetku februarja, ko - na sredini med zimskim solsticijem in pomladnim enakonocjem - pride obrat v pomlad in čas, da se poseje semena novega.

Zdaj je čas, da procesiram preživete letne čase tokratnega cikla, prebiram semena letošnje bere, in razmišljam o tem, kaj bom shranila in kaj odložila. Od česa se bom poslovila. Kaj je tisto, kar je dočakalo svojo smrt in naj gre zato svojo pot, v razpad in transmutacijo. Kaj je tisto, kar bo ostalo, da raste dalje, kaj bo v zemljo položeno na novo, in kaj je tisto, kar kliče po žalovanju, ki omogoči pot skozi prehod smrti v novo rojstvo, iz teme v svetlobo, iz starega v novo.

Letošnji prazniki bodo zame notranje intenzivni, saj sem se odločila za veliko čistko, pri samih temeljih, v kleti moje dejanske in energijske hiše.

Prav zato sem se odločila, da zadnjo tretjino decembra preživim bolj umaknjeno od zunanjega sveta in dela s strankami.

V tem umiku bom fizično odlagala in čistila staro kramo, energijsko torej vse mrtvo in končano. Ustvarjala bom prostor. Za novo. Četudi bo morda to novo (vsaj nekaj časa) samo prazen prostor. Čistina. Iz katere lahko, kot semena, položena v očiščeno njivo ali gredo, zraste nekaj svežega. Sočnega. Polnega živosti.

Vsako rojstvo novega najprej rabi, da se zgodi smrt starega. Pot skozi smrt v novo rojstvo pa ni ne hitra ne lepa, ne kičasta ne bleščeča.

Vse okrasje in aktivnosti potrošniškega Božiča, ki ga do neke mere seveda kot mama sprejemam tudi v svoj dom, se zato zdi kot protislovje takega umiranja kot ga narekujejo naravni cikli. Kajti čas za blišč šele pride. Spomladi.

Dotlej pa mi bo povsem dovolj 7-kubični kontejner (smetnjak) in toplo ognjišče ob še vedno dolgih zimskih večerih, ko se bo zame dogajalo odlaganje in ustvarjala tako potrebna čistina.

Topel solsticij in nežen obrat iz teme proti svetlobi vsem, ki me berete.

Pa čin na kompostiranje in čistino prostora vmes, med koncem in začetkom.

Address

Kolarjeva Ulica 38
Ljubljana
1000

Website

https://www.mir-na.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Mir-na - Bownova terapija, priprava na porod in masaža dojenčka posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Want your practice to be the top-listed Clinic in Ljubljana?

Our Story

Pozdravljeni! Moje ime je Irena in MIR-NA je moj način zdravilske in obporodne podpore, s katero ti lahko pomagam in stojim ob strani. MIR-NA predstavlja moje prepričanje, da nas globoka umirjenost, osredotočenost vase in nežen telesni ali verbalni dotik vodijo v ljubeč stik s samim seboj, od koder se lahko prvinsko, edinstveno in polnovredno razvijamo in rastemo v ljubečnosti in notranji moči (pogumu, če hočete), posledično pa tudi polneje, bolj ljubeče in pogumneje dajemo in sprejemamo ter se telesno in duševno varno odpiramo. Povedano vsekakor toliko bolj velja za telo in dušo, ki je del naravnega čudeža, ki nosi začetek novega življenja, in za mali čudež sam, ko ugleda luč našega sveta. V mirnosti in nežnem dotiku se skriva zdravilna moč, ki našemu telesu in umu omogoči, da se samouravnovešata in samozdravita. Vse kar potrebujete za začetek je, da prevzamete odgovornost zase, za svoje zdravje in počutje ter da ste pripravljeni in odprti za prepričanji, da je lahko nežna, skoraj nevidna sila tako zdravilna in da za vas kot bitje za začetek ni nič bolj pomembno in odločilno kot ljubeč in nežen, miren odnos do sebe. Ti dve prepričanji, moje znanje in izkušnje me vodijo v ideji, da sem lahko sočloveku podpora na poti v boljše počutje in boljše doseganje psihofizičnih rezultatov, podpora v osvajanju samoodgovornosti in samoljubečnosti, še posebno pa podpora ženski v času, ko želi vstopiti in ko vstopa v nov krog svojega življenja, življenja svoje družine in v življenje svojega otročka. Ker je naše počutje najbolj optimalno, ko sta um in telo harmonično usklajena, in ker smo kot bitja celota naših čustev in telesnih delov, verjamem, da je samozdravljenje mogoče samo ob holističnem pristopu, torej dojemanju telesa, uma in duha kot neločljivo med seboj povezane celote. Verjamem tudi, da se v vsaki ženski skriva posebna “ženska” moč, moč ljubezni in narave. Da ima vsaka ženska pravico, da to moč polno začuti in jo, ko pride čas za to, udejani na njej lasten in njej ustrezen način. In da bi moral biti vsak, ki je po njeni volji lahko delček tega udejanjanja, ponižno hvaležen. Za to, da ji lahko pomaga to moč najti, razkleniti in usmerjati, da jo podpre v njenih prepričanjih, kaj je zanjo in njenega otročka najbolje in da ji pove in pokaže, da je vsega tega vredna, da ji to pripada in nad vsem - da je tega zmožna. Med tehnike samozdravljenja, ki spodbujajo samoregulacijo in energetsko prehodnost telesa, posledično pa tudi notranjo moč, sodita tudi Bownova terapija in tehnika EFT. Tehniki sta sicer povsem samostojni, se pa zelo dobro dopolnjujeta. Bownova terapija nas “zmehča” in nam na poti do stika s seboj nekako olajša, da bolje občutimo ali pa sploh začutimo, kaj se v nas dogaja, nam pomaga, da se “raztegnemo”. Tehnika EFT pa od tu odpelje še dlje in pomaga ubesediti naše telesne občutke ter razkleniti, ubesediti, predelati in spustiti čustva, ki nas blokirajo v doseganju psihofizične harmonije. Kajti, čeprav naša družba ni naklonjena takemu pogledu, so prav čustva na koncu dneva tista, ki nas zaznamujejo tam znotraj v telesu in duši, kamor oči (niti lastne) ponavadi ne sežejo (ali nočejo seči)… Obe tehniki sta izredno nežni v izvajanju in dolgoročno učinkoviti. Dokaz učinkovitosti obeh tehnik so res številni ljudje, ki se jim je ob uporabi teh tehnik obrnilo življenje na bolje. Tehniki se nista razvijali in preizkušali v laboratoriju, pač pa v nežnem dotiku z ljudmi, ki so bili pripravljeni in odprti…pa naj si bodo zdravi ali bolni, odrasli, starostniki, športniki, nosečnice, dojenčki, otroci ali mladostniki…. Če čutiš, da te energija zgornjih besed, potegne, me pokliči, da ugotoviva, ali se najini poti prekrižata in ti nežen dotik pomaga doseči mir-na tvoji poti v boljše počutje, v boljše psihofizične dosežke, v ljubeč odnos s seboj in nenazadnje v čuteče, ljubeče in nežno materinstvo…