Movement by Karim, Peruzzijeva 103a, Ljubljana (2026)

12/05/2026

Večina ljudi misli, da se težave začnejo tam, kjer boli. V vratu. V križu. V ramenih. V kolkih.

A pogosto je zgodba drugačna. Kronični stres ne vpliva samo na naše misli. Vpliva na način, kako organiziramo svoje telo. Ko je živčni sistem dlje časa v stanju zaščite, se telo začne nezavedno zaklepati. In najpogosteje se zaklene prav center.

Predel prsnega koša, trebuha, diafragme, ledvenega dela in medenice. Naš osrednji del. Naš center. To je prostor, iz katerega bi se gibanje moralo naravno organizirati.

Ko je center mehak, gibljiv, odziven in živ, se gibanje prenaša gladko iz centra proti periferiji. Hoja postane bolj lahkotna. Roke se gibljejo svobodneje. Vrat ni prisiljen delati dela, ki ni njegov. Ramena ne držijo nepotrebne napetosti. Križ ni preobremenjen.

Ko pa kronični stres center zaklene, telo ne more več učinkovito organizirati gibanja od znotraj navzven. Takrat začnemo kompenzirati. Namesto da gibanje vodi medenica in trup, začnejo prevzemati delo vrat, ramena, spodnji del hrbta, kolki ali celo kolena. Telo sicer še vedno deluje, ampak za precej višjo ceno.

Več napetosti. Več kompresije. Več obrabe. Manj lahkotnosti.
To je pogosto del senzorno-motorične amnezije.

Pozabili smo, kako se gibati učinkovito. Kako sprostiti kronično napetost. Kako ponovno čutiti center kot izhodišče gibanja.
Zato v somatski praksi ne silimo telesa. Ne raztezamo ga agresivno. Ne popravljamo ga od zunaj. S pendikulacijo in zavestnim somatskim gibanjem ponovno učimo živčni sistem.

Počasi vračamo občutek v center. Ponovno vzpostavljamo komunikacijo med možgani in mišicami. Odklepamo kronične kontrakcije. In ko center ponovno oživi, se spremeni kvaliteta gibanja.

Gibanje postane bolj tekoče. Bolj koordinirano. Bolj učinkovito.
Z manj napora in v naravnem ritmu. Ker telo ponovno začne delovati tako, kot je bilo zasnovano. Iz centra proti periferiji.

Ste opazili, da pri stresu zadržujete dih, stiskate trebuh, dvigujete ramena ali zaklepate križ?

12/05/2026

Ko boli vrat, problem pogosto ni samo v vratu.

Telo ne deluje po segmentih, ampak kot povezan sistem.

Bolečina v vratu, napetost v ramenih ali glavoboli pogosto niso izvor težave, ampak posledica načina, kako se telo organizira kot celota.

Če je trebuh kronično zakrčen, je gibanje prepone omejeno. Če dihamo plitko, se spremeni tonus prsnega koša, ramen in vratu. Če je medenica toga ali ledveni del ne sodeluje dobro, zgornji del telesa pogosto prevzame preveč dela.

Telo se prilagodi. Temu rečemo kompenzacija.

Kompenzacija ni problem. Problem nastane, ko postane kroničen način delovanja.

Takrat določeni deli delajo preveč, drugi premalo. Gibanje postane manj učinkovito, pritisk se kopiči na napačnih mestih, napetost pa postane “normalno stanje”.

V somatiki temu pogosto rečemo senzorično-motorična amnezija. Telo je napeto, a tega ne zaznavamo več jasno.

Zato pri somatskem delu ne gledamo samo simptoma.

Gledamo dih. Gibanje. Tonus. Odnose med deli telesa. Kako telo razporeja sile.

Ko se poveča zaznavanje in izboljša motorična kontrola, telo začne reorganizirati svoje vzorce.

Napetost popušča. Gibanje postane bolj tekoče. In pogosto se začne urejati tudi bolečina.

Ne zato, ker bi “popravili” vrat.

Ampak zato, ker smo izboljšali delovanje celote.

10/05/2026

Ko boli vrat, problem pogosto ni samo v vratu.

Ena pomembnejših stvari, ki sem jih skozi leta lastne prakse, raziskovanja in dela z ljudmi vedno znova potrdi, je, da telo ne deluje po segmentih, ampak kot medsebojno povezan sistem.

Kadar se pojavi bolečina v vratu, napetost v ramenskem obroču ali ponavljajoči se glavoboli, je naravno, da pozornost usmerimo tja, kjer simptom čutimo. Vendar v praksi zelo pogosto opažam, da izvor težave ni nujno oz. je zelo redko na mestu bolečine.

Vrat ni izolirana struktura. Je zgornje nadaljevanje celotne hrbtenice in del širšega funkcionalnega sistema, ki vključuje prsni koš, diafragmo, trebuh, medenico in način, kako celotno telo organizira gibanje v gravitaciji.

Če je gibanje v enem delu sistema omejeno, bo to vedno vplivalo na druge dele.

Če je trebuh kronično zakrčen, je gibanje prepone omejeno. Če je dihanje plitko, se spremeni tonus mišic prsnega koša, ramen in vratu. Če je ledveni del hrbtenice tog ali medenica izgubi sposobnost učinkovitega gibanja, mora zgornji del telesa pogosto prevzemati dodatno delo.

Telo se začne prilagajati.

Tem prilagoditvam rečemo kompenzacijski vzorci.

Kompenzacija sama po sebi ni problem. Je inteligenten način preživetja in prilagajanja. Problem nastane, ko kompenzacija postane kroničen način delovanja.

Takrat določeni deli telesa prevzamejo več dela, kot jim funkcionalno pripada, drugi deli pa postanejo pasivni, neodzivni ali kronično zakrčeni.

Rezultat tega je neučinkovita razporeditev sil skozi telo.

Pritisk se začne kopičiti na napačnih mestih. Gibanje postane manj tekoče, manj ekonomično in bolj obremenjujoče za strukturo.

Sčasoma to vodi v kronično napetost, omejeno gibljivost, bolečine in pogosto tudi degenerativne spremembe.

Kar pri tem pogosto otežuje proces, je dejstvo, da človek teh vzorcev velikokrat sploh ne zaznava več jasno.

To v somatiki razumemo kot senzorično-motorično amnezijo.

Gre za stanje, kjer določene mišice ostajajo kronično napete, vendar jih zavestno ne čutimo več dovolj natančno. Izgubimo sposobnost jasnega zaznavanja in s tem tudi možnost učinkovite samoregulacije.

Napetost postane del našega “normalnega” stanja.

In ravno zato se pogosto zdi, kot da težava prihaja “od nikoder”.

Ko pa začnemo telo ponovno zaznavati bolj jasno, postane slika drugačna.

Začnemo opažati, kako dih vpliva na tonus in obratno. Kako drža vpliva na gibanje. Kako kronična napetost v enem delu telesa spremeni celotno biomehaniko.

Postane jasno, da bolečina pogosto ni primarni problem, ampak informacija o načinu organizacije telesa.

Zato pri somatskem delu ne gledam samo simptoma.

Zanima me kakovost gibanja celotnega sistema. Ritem dihanja. Razporeditev tonusa. Odnos med stabilnostjo in mobilnostjo. Sposobnost telesa, da sile sprejema, razporeja in izraža učinkovito.

Ko se poveča senzorično zaznavanje in ponovno vzpostavi motorična kontrola, telo začne postopoma reorganizirati svoje vzorce.

Kompenzacije se zmanjšujejo. Nepotreben tonus popušča. Gibanje postane bolj usklajeno.

In takrat se pogosto zmanjša in postopoma ureja tudi bolečina.

Ne zato, ker bi “popravili” posamezen del telesa.

Ampak zato, ker smo izboljšali način delovanja celote.

To je bistvena razlika med simptomatskim pristopom in učenjem skozi somatsko prakso.

Telo ni skupek ločenih delov.

Je inteligenten, prilagodljiv in medsebojno povezan sistem.

In ko začnemo razumeti to povezanost, se spremeni tudi način, kako pristopamo k bolečini, gibanju in zdravju.

07/05/2026

ZAKAJ JE POMEMBNO GIBATI IZ MEDENICE?

Medenica je osrednji del našega telesa. Deluje kot močan most med spodnjim in zgornjim delom telesa in ima izjemno pomembno vlogo pri tem, kako se gibamo, kako stojimo, kako dihamo in kako se počutimo v svojem telesu.

Njena stabilnost in prožnost sta ključni za lahkotno, učinkovito in povezano gibanje ter za občutek ravnovesja, energije in večje notranje organiziranosti telesa.

Ko se medenica giblje sproščeno in usklajeno, se začne spreminjati občutek v celotnem telesu. Drža postane bolj naravno pokončna. Hrbtenica je manj obremenjena. Dihanje postane bolj svobodno. Gibanje pa bolj tekoče in mehko.

Medenica podpira celotno hrbtenico, zato neposredno vpliva na našo stabilnost in način, kako nosimo telo skozi prostor. Ko je gibanje v medeničnem predelu omejeno ali zakrčeno, mora telo iskati nadomestne poti gibanja.

Takrat pogosto začnejo delo prevzemati manjše mišice na obrobju telesa. Ramena, vrat, roke, kolena ali spodnji del hrbta začnejo kompenzirati nekaj, kar bi se moralo organizirati iz centra telesa.

To pogosto vodi v:
• občutek težkega in okornega gibanja
• hitrejšo utrujenost
• večjo porabo energije
• kronično napetost
• občutek togosti v telesu
• neprijetne pritiske in bolečine

Najmočnejše in najdaljše mišice v telesu prehajajo ravno skozi medenično regijo. Zato dobra organizacija tega dela telesa omogoča, da se lahko gibamo z manj napora in več učinkovitosti.

Medenica je vključena skoraj v vsak gib, ki ga naredimo.
Pri hoji.
Pri dihanju.
Pri obračanju.
Pri teku.
Pri dvigovanju.
Pri sedenju.
Pri vsakodnevnem življenju.

Zato je pomembno, da ostaja gibljiva v vseh smereh in da ponovno vzpostavimo občutek gibanja iz centra proti periferiji.

V somatski praksi tega ne razvijamo skozi silo ali forsiranje.
Ampak skozi počasno, zavestno gibanje, zaznavanje in učenje živčnega sistema.

S prilagojenimi vajami lahko postopoma sprostimo medenično regijo in omogočimo, da sklepi, mišice in živčni sistem ponovno sodelujejo bolj usklajeno.

Ko telo začne ponovno delovati kot celota, se pogosto pojavi več:
• lahkotnosti
• stabilnosti
• pretočnosti
• notranjega občutka prostora
• občutka povezanosti s sabo

Dovolimo si ponovno gibanje iz središča telesa.
Sprostimo nepotrebno napetost.
Naj bodo naši gibi bolj skladni, mehki in učinkoviti.

Telo nam to pogosto zelo hitro vrne z bolj prijetnim občutkom v vsakdanjem življenju.

To bo tudi ena izmed osrednjih tem naslednjega programa:

20 DNI SOMATSKE PRAKSE

V programu se bomo skozi vodeno prakso osredotočali na:

• gibanje iz centra proti periferiji
• zmanjševanje kronične napetosti
• izboljšanje zaznavanja telesa
• večjo lahkotnost gibanja
• boljšo organizacijo hoje, dihanja in drže
• ponovno vzpostavljanje povezave med živčnim sistemom, mišicami in zavestjo

Možnost udeležbe:
2x, 3x, 4x ali 5x na teden.

📧 Prijave in informacije:
karimalsaleh@gmail.com

🌐 20 dni somatske prakse

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

05/05/2026

Depresija kot somatski zaščitni mehanizem;

Depresijo pogosto razumemo kot stanje, ki odraža notranjo “napako” ali okvaro posameznika, kot nekaj, kar je treba čim prej odpraviti. Iz somatskega vidika pa jo lahko razumemo drugače. Namesto kot napako jo prepoznamo kot kompleksen odziv živčnega sistema na dolgotrajne obremenitve, stres in življenjske preizkušnje.

Depresija je pogosto zaščitni odziv živčnega sistema. Način, kako telo omeji gibanje, energijo in izražanje, ko človek dlje časa ne zmore učinkovito vplivati na svoje življenje, odnose ali okolje. Ko se znajdemo v pritiskih, ki jih ne znamo, ne moremo ali ne smemo spremeniti, telo naredi to, kar zna. Začne zmanjševati aktivnost.

Zmanjša gibanje.
Zmanjša dihanje.
Zmanjša izražanje.

Na ta način prepreči nadaljevanje neučinkovitih vzorcev, ki bi nas lahko še dodatno izčrpali ali poškodovali. Problem pa nastane, ker tega procesa pogosto ne zaznamo jasno.

Zaradi senzorično-motorične amnezije izgubimo stik s telesom. Ne čutimo več natančno, kako se počutimo, pod kakšnim pritiskom smo in kaj se v nas in okoli nas zares dogaja. Posledično težje sprejemamo ustrezne odločitve in izvajamo dejanja, ki bi lahko spremenila našo situacijo. Namesto primernega odziva, ki bi rešil določeno situacijo, se pogosto zgodi zamrznitev. In v tej zamrznitvi se lahko pojavi iluzija, da je stanje in odnos v katerem smo “normalno” ali pa nastane prepričanje da se ga ne da spremeniti. Telo pa medtem še naprej nosi posledice.

To se lahko pokaže kot:
manj gibanja, utrujenost, izgorelost
zmanjšano čutenje, otopelost, žalost
manj energije za delo, odnose in ustvarjanje

V ozadju tega procesa je pogosto tudi dihanje.

Ko se dihanje omeji in postane plitko, se zmanjša količina razpoložljive energije v telesu. To je eden izmed ključnih mehanizmov, ki omogoča vzdrževanje depresivnega stanja. Na nek način telo “zniža produkcijo energije”, da bi nas zaščitilo pred preobremenitvijo, za katero trenutno nimamo dovolj notranjih virov, da bi situacijo uredili.

Pogosto imajo ti vzorci korenine že v otroštvu.
Če smo bili izpostavljeni nezrelim načinom izražanja čustev ali odnosom, ki so bili preveč intenzivni ali nepredvidljivi, se v telesu oblikujejo zaščitni mehanizmi. Ti mehanizmi nam pomagajo preživeti. Kasneje pa nas lahko začnejo omejevati.

Zato somatski pristop ne gleda na depresijo kot na napako, ampak kot na proces, ki ima svoje razumevanje in namen. Ključno vprašanje ni samo, kako stanje odpraviti, ampak kako postopoma ponovno vzpostaviti stik s telesom.

Kako začeti čutiti. Kako začeti zaznavati. Kako ponovno povezati senzorični in motorični del sistema. Ko začnemo zmanjševati senzorično amnezijo, se spremeni zaznavanje sebe in okolja.

Začnemo bolj jasno čutiti svoje telo, svoje meje, svoje potrebe. In s tem dobimo tudi možnost vpliva. Postopoma lahko začnemo spreminjati vzorce gibanja, dihanja in vedenja. To pa pomeni, da ne spreminjamo samo simptomov, ampak tudi vzroke.Ta proces zahteva čas, energijo in pozornost. In ravno teh treh stvari danes pogosto primanjkuje.

Brez časa ni prostora za zavedanje.
Brez energije ni možnosti za spremembo.
Brez pozornosti ni učenja.

Zato je prvi korak vedno isti.

Upočasniti.
Začutiti.
Začeti vračati stik.

Ko se to zgodi, se začne odpirati prostor za spremembo. Ne na silo. Ne preko borbe.
Ampak skozi postopno reorganizacijo telesa, živčnega sistema in načina, kako živimo.
In v tem procesu depresija ne izgine čez noč.
Se pa spremeni njen pomen. Iz stanja, ki nas ustavlja, lahko postane signal, ki nas usmerja nazaj k sebi in spremembo našega delovanja.

04/05/2026

Začni tam, kjer si. Ne tam, kjer misliš, da bi moral biti. Zavedanje, da vsak trenutek nosi svojo unikatno resničnost, nas vabi, da se vrnemo v naše telo in spoznamo njegovo modrost. Ne hitimo naprej v prihodnost, ampak se osredotočimo na sedanji trenutek. Na to, kar čutimo zdaj. Vsak občutek, vsaka napetost, vsak dih nosi s sabo vrednost. To niso ovire, temveč vrata. Vrata, ki nas vabijo v stik s seboj.

Začni z občutkom, ki ga prinaša tvoje telo. Morda je to napetost v ramenih, zadržan dih, nemir v prsih ali praznina v trebuhu. Vsak izmed teh občutkov je pomemben. Ti občutki niso naključni. So sporočila, ki so del tebe, ki te vodijo. V njih je skrita modrost, ki čaka, da jo odkriješ. Vse, kar potrebuješ, je pripravljenost, da jih sprejmeš.

Tvoje telo bo mogoče začelo govoriti v jeziku odpora. Morda se bo upiralo. Morda boš čutil/a, da je težko spustiti napetost. Toda to je del poti. Vsak odpor ima svojo vrednost. Ko ga sprejmeš, ko se mu ne upiraš, ko mu dovoliš, da se zgodi, bo tvoje telo postopoma začelo odpirati svoja vrata – vrata, skozi katera bo lahko tekla energija, občutki, čustva, gibanje.

Dih. Sprostitev. Telo. Vsak vdih in izdih sta vrata k novemu začetku. Dih se morda začne plitko, morda z naporom. A je prisoten. To je prvi korak. Daj mu prostor. Pusti, da se razvije in raste, da te vodi v stik s tvojim telesom. Da ti spregovori skozi utrujenost, težo, tihi klic po dotiku in nežnosti.

Ko se umirimo in začnemo poslušati svoje telo, se pogosto zavedamo, da je to pot, ki ni vedno lahka. Morda čutimo odpor ali nelagodje. Toda prav v tem nelagodju se skriva dar. To je priložnost, da prepoznamo in sprejmemo vse, kar nas sestavlja. Dotik stopala ob tla, mehkoba kolen, mikro-premiki vretenc, ki se sprostijo, ko prenehamo siliti telo v nekaj, česar ne potrebuje. To niso majhni trenutki. To so trenutki vrnitve. V telo. V stik s seboj.

Telo ve. Ve, kaj je bilo preveč. Ve, kdaj je molčalo, da bi preživelo. Zdaj pa ga ne silimo več v tišino. Zdaj mu prisluhnemo. Zdaj postane sogovornik, ne breme. V teh trenutkih začne telo oživeti. Tvoje telo začne postajati pripovedovalec tvoje lastne zgodbe. Ko prenehamo z zanikovanjem njegovih potreb in začnemo prisluhniti, se odpravi breme. Telo postane svobodno. Postane svet.

Vsak dotik je začetek pogovora. Vsak premik, vsak dih je prostor, kjer lahko nova zgodba vznikne. Nova zgodba, v kateri nismo več ločeni od svojega telesa, ampak smo z njim v dobrem stiku. Zgodba, v kateri si dovolimo pripadati sebi; iskreno, prisotno, zrelo, telesno in resnično.

Začnite zdaj. Začnite vsak dan znova. S tem, kar čutite. S tem, kar ste.

Objem vsem ❤️
Karim

03/05/2026

Senzorično-gibalna praksa je proces, v katerem se človek postopoma vrača v neposreden stik s sabo. Ne kot ideja ali koncept, ampak kot živa, telesna izkušnja. Gre za učenje, kjer se skozi gibanje, dihanje in zaznavanje ponovno vzpostavlja povezava med živčnim sistemom, mišicami in zavestjo.

Z redno prakso se začne spreminjati način, kako doživljamo sebe.

Z vsakim dnem postajamo bolj domači v svojem telesu. Manj iščemo potrditve zunaj sebe in vse bolj zaupamo notranjemu občutku, ki nas vodi tiho, a zanesljivo. Tempo se naravno upočasni. Začnemo razumeti, da resnična sprememba ne nastane skozi prisilo, ampak skozi čas, kreativno ponavljanje in občutek varnosti.

Telo ni več nekaj, kar je treba popravljati ali nadzorovati od zunaj. Postane prostor, kjer se učimo.

V tem procesu se spremeni tudi odnos do bolečine. Bolečina ni več nekaj, česar se želimo znebiti, ampak postane informacija. Postane učiteljica, ki nas usmerja v dele sebe, kjer smo izgubili stik, nadzor ali občutek. S tem se razvijajo kvalitete, kot so potrpežljivost, sočutje in sposobnost, da ostanemo prisotni tudi takrat, ko ni prijetno.

Na ravni živčnega sistema to pomeni postopno zmanjševanje kroničnih napetosti in izboljšanje zaznavanja lastnega telesa. Mišice, ki so bile dolgo v nezavednem krču, začnejo ponovno dobivati možnost sprostitve. Gibanje postane bolj učinkovito, lahkotno in povezano.

Notranja pokrajina se začne spreminjati.

Tam, kjer je bila trdota, se pojavi več mehkobe. Kjer je bil strah, se začne razvijati zaupanje. Kjer je bila bolečina, se postopoma pojavlja razumevanje. Ne skozi velike preboje, ampak skozi majhne, ponavljajoče se premike, ki se sčasoma sestavijo v globljo spremembo.

Praksa nas uči tudi drugačnega odnosa do življenja.

Namesto iskanja popolnosti se usmerimo v celovitost. Namesto hitrih rešitev razvijamo sposobnost, da ostanemo v procesu. Življenje se ne kaže več kot linearna pot, ampak kot dinamičen ritem, v katerem se učimo prilagajati, zaznavati in izbirati bolj zavestno.

To je proces vračanja k sebi.

In če čutite, da je to nekaj, kar želite raziskovati bolj poglobljeno, vas vabim v 20-dnevni spletni program somatske prakse za urejanje kroničnih bolečin.

Program je zasnovan kot voden učni proces, kjer se vsak dan postopoma vračamo v telo skozi gibanje, dihanje in zaznavanje. Ne gre za popravljanje telesa, ampak za učenje, kako z njim vzpostaviti bolj jasen, učinkovit in podprt odnos.

Soočali se bomo z napetostmi, ki jih telo nosi, in jih skozi prakso postopoma mehčali ter reorganizirali. Razvijali bomo sposobnost zaznavanja, ki omogoča, da spremembe postanejo trajne in prenosljive v vsakdanje življenje.

Začetek programa je 9.5.2026 z uvodnim predavanjem in 11.5.2026 z glavnim delom.

Prijave sprejemam preko e-maila ali na:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

Če čutite klic, ste dobrodošli.

E-mail: karimalsaleh@gmail.com

02/05/2026

Počaščen sem, da sem lahko v svojem KM studiu gostil(in se tudi udeležil) izobraževanje Essential Somatics za učitelje klinične somatike.

Zaključili smo prvi modul od dveh, v katerem smo imeli 7 dni intenzivnega učenja.

Po letih izobraževanja na področju somatike smo skozi ta proces naredili še korak naprej in vstopili globlje v področje klinične somatske edukacije.

Hvala Marthi in Comu za vrhunsko, profesionalno in strokovno izkušnjo. Za predano znanje, za jasnost in za tisto pomembno dopolnjevanje razumevanja, ki nam omogoča, da izboljšujemo sebe kot človeka, svoje življenje in svoje delo z ljudmi.

Zame je bila to zelo pomembna in uporabna izkušnja. Nadgradil sem obstoječe znanje, zapolnil vrzeli in pridobil nova, konkretna orodja, ki jih bom lahko neposredno uporabljal pri delu z ljudmi, ki se soočajo s kronično napetostjo ter akutnimi in kroničnimi bolečinami sodobnega načina življenja.

Učili smo se kliničnih “hands-on” protokolov, metod in principov, ki jih je razvil Thomas Hanna, ter pristopov, razvitih znotraj Essential Somatics.

Poglobili smo se v senzorno motorično amnezijo, v somatske reflekse, v nevrologijo in v povezavo med telesom in možgani. Raziskovali smo, kako se živčni sistem odziva na psihološki, čustveni in fizični stres z mišično kontrakcijo.

To izobraževanje je dodatno poglobilo našo sposobnost individualnega dela z ljudmi, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami, telesnim nelagodjem in vzorci, ki nastajajo skozi dolgotrajen stres.

Poseben poudarek je bil na pandikulaciji, učinkovitem načinu, kako preko zavestnega gibanja ponovno vzpostavimo občutek in nadzor nad mišicami in postopoma sproščamo kronične napetosti ter refleksne vzorce.

Velik del izobraževanja je bil namenjen tudi odnosu do človeka. Kako delati prisotno, etično, profesionalno, s sočutjem in jasnimi mejami. Kako izbirati pristope glede na posameznika in kako ustvariti prostor, kjer se lahko zgodi resnična sprememba.

Celoten proces je bil strukturiran, hkrati pa odprt za raziskovanje, kar omogoča veliko kreativnosti in prilagodljivosti pri delu.

Še enkrat hvala ekipi Essential Somatics za zaupanje, znanje in energijo. Hvaležen sem Marthi in Colmu za njuno energijo in za odpiranje novega načina dela v somatiki.

Z veseljem se že oziramo proti oktobru, ko nadaljujemo z drugim modulom, ponovno v KM studiu v Ljubljani.

Zdaj pa čas za integracijo. Najprej v lastno prakso, potem v življenje in nato v delo z ljudmi.

V tem procesu se začne prava vrednost znanja.

Hvaležen sem tudi svojim sošolcem za skupno izkušnjo, podporo in prostor učenja, ki smo ga ustvarili skupaj.

30/04/2026

To je ena izmed povratnih informacij iz prejšnjega 20-dnevnega programa, ki me je iskreno razveselila:

Pozdravljeni,

na programu mi je bilo vaše vodenje resnično zelo blizu. Pred tem sem že preizkusila različne somatske prakse, vendar me niso na enak način nagovorile in tudi niso imele takšnega učinka.

Za trenutek sem celo pomislila, da ta vrsta vadbe morda ni zame. Potem pa sem skozi vaše vaje in način podajanja začela čutiti razliko.

Sprememba, ki jo najbolj opazim, je občutek več prostora v življenju. Manj me je strah prihodnosti in da lahko bolj polno zadiham.

Hvala za ta čudovit program. Z veseljem se bom ponovno pridružila.

Če tudi vi čutite, da bi radi v svojem telesu in življenju ustvarili več prostora, več lahkotnosti in boljši stik s sabo, vas vabim, da se pridružite 20 dnevnemu spletnemu programu somatske prakse, ki se začne 11. 5. 2026.

Program je zasnovan kot proces, kjer skozi redno, vodeno prakso postopoma razvijate boljše čutenje, večji nadzor nad telesom in zmanjšujete kronične napetosti.

Prijave sprejemam na mail ali preko spletne strani:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

karimalsaleh@gmail.com

Lepo vabljeni.

Movement by Karim

12/05/2026

12/05/2026

10/05/2026

07/05/2026

05/05/2026

04/05/2026

03/05/2026

02/05/2026

30/04/2026

Address

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category