Movement by Karim

17/08/2025

Včasih se telo odzove, še preden se tega zavemo. Ramena se dvignejo, dih postane kratek, v prsih se pojavi pritisk. Misli pohitijo, telo se zakrči. To niso naključni trenutki, ampak odzivi živčnega sistema, ki nas pripravi na akcijo, kot bi bilo življenje ogroženo. Včasih je to koristno, ko moramo hitro ukrepati ali se postaviti zase. Težava nastane, ko to stanje postane naš vsakdan.

Ko živimo pretežno v simpatikusu, v stalni pripravljenosti, smo lahko na kratki rok učinkoviti, a dolgoročno nas to izčrpava. Dih postaja plitvejši, mišice se zakrčijo, energija pade. Svet doživljamo skozi filter napetosti, kjer zmanjka prostora za sproščenost, ustvarjalnost in stik.

Somatska praksa nas vabi, da stopimo iz tega kroga, ne skozi glavo, temveč skozi telo. Z zavestnimi, počasnimi gibi se začne sproščati čustveni in mišični oklep. Dih se poglobi, telo se sprosti, živčni sistem pa se prestavi v parasimpatično stanje, kjer se sprožijo procesi obnove in regeneracije.

V tem prostoru se pojavi več miru, mehkobe in življenjske energije. Postanemo bolj pozorni na vzorce, ki nas vračajo v krč, in na sprožilce, ki sprožijo avtomatske odzive. Prav tu se skriva svoboda: možnost, da izberemo drugače. Da ustvarimo nove načine delovanja, ki nas podpirajo in bogatijo naše življenje.

Somatsko gibanje nas uči ravnotežja. Parasimpatični del živčnega sistema postane temelj sproščenosti, stika, kreativnega razmišljanja in obnove. Simpatikus pa postane naš zaveznik za usmerjeno akcijo, ustvarjanje in urejanje okolja…brez da bi zdrsnili v kroničen stres in preobremenjenost.

Somatska praksa ni telovadba. Je praksa zavedanja, obvladovanja in povezovanja, ki nas vrača v stik s telesom, krepi notranjo avtonomijo in odpira prostor za svobodnejše, prisotnejše in polnejše življenje.

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

14/08/2025

Somatsko-gibalna praksa za sprostitev prsnega koša in vdiha

Z zavestnim gibanjem lahko sprostite napetosti, ki nastanejo ob t. i. refleksu rdeče luči – telesnem odzivu, ko se trebušna mišica stisne, ramena in prsni koš zaprejo naprej, dihanje pa postane plitvo. Ta drža pogosto nastane zaradi kroničnega stresa, strahu, skrbi ali dolgotrajnega sedenja, in jo telo lahko ohranja tudi, ko zunanjih vzrokov ni več. Posledice so občutek teže na prsnem košu, omejeno gibanje v rebrih in nezmožnost globokega, sproščenega vdiha.

V tej praksi bomo z lahkotnimi, počasnimi gibi povabili prsni koš, rebra in hrbtenico, da se odprejo. To bo omogočilo globlje dihanje in občutek lahkotnosti v zgornjem delu telesa. Brez bolečih raztezanj, le z naravnimi, prijetnimi premiki, ki telesu pomagajo, da se ponovno spomni, kako se diha svobodno

Somatsko-gibalna praksa za sprostitev prsnega koša in vdihaZ mehkim, zavestnim gibanjem lahko sprostite napetosti, ki nastanejo ob t. i. refleksu rdeče luči ...

11/08/2025

Nadaljevanje včerajšnjega zapisa…

In ta celost ni končna postaja, temveč živi proces.
Telo se ne uči le z besedami, ampak predvsem z izkušnjami. Ko se zavestno ustavimo in opazimo, da so se nam ramena skrčila, kot bi hotela zaščititi srce, in jih nežno spustimo, smo že začeli prepisovati program. Ko med pogovorom opazimo, da nam dlani postanejo hladne, in jih zavestno položimo na trebuh, da začutimo dih, smo telo spomnili, da je varno.

Včasih to pomeni, da bomo naredili nekaj drugače, še preden se bomo počutili pripravljeni. Na primer, da bomo v krogu prijateljev, kjer smo prej vedno molčali, zdaj spregovorili, čeprav se nam glas rahlo trese. Ali da bomo zavrnili povabilo, čeprav je del nas prestrašen, da bomo izpadli nehvaležni ali pa na nas je strah, da nas bodo zaradi tega zapustili. To so trenutki, ko zavestno prekinjamo stara varovala.

Somatsko delo nas uči, da je sprememba redko dramatičen preobrat, bolj je podobna kapljam, ki zmehčajo kamen. Vsakokrat, ko zaznamo subtilen signal v telesu in ga ne prezremo, se v nas odpira nov prostor. Ko spoštujemo meje, ki jih telo začuti, še preden jih um utemelji, se gradi notranje zaupanje.

In iz tega zaupanja se rodi nova narava našega gibanja skozi svet. Hoditi začnemo, kot da nas nekaj od znotraj drži pokonci. Pogled postane jasnejši, dih globlji. Besede ne prihajajo iz nagona po obrambi, ampak iz notranjega zaupanja, samozavesti in povezanosti. Telo, um, programi in intuicija se ne izključujejo, postanejo orkester, ki igra skladbo našega življenja. In takrat naši koraki niso več samo premiki naprej. So izraz tega, kdo smo in kako živimo.

https://karim-movement.com

10/08/2025

V telesu se vse začne. Refleks te potegne nazaj, vstran ali potisne naprej še preden si misel sploh oblikuje prostor. Roka se umakne, telo trzne, grlo se zapre. To ni odločitev. To je ožičenje. Živa inteligenca, ki ne potrebuje tvoje vednosti, da te zaščiti.

Potem pride nekaj bolj subtilnega. Nekaj, kar poznaš, pa ne veš, od kod prihaja. Nek notranji avtomat, ki te usmerja, ko rečeš ja, čeprav misliš ne. Ali ko se v istem krogu znajdeš še petič. To niso napake. To so programi. Učeni odzivi, ki so se nekoč zdeli varni. In čeprav zdaj ne služijo več, telo jih pozna. In podzavest rada ostaja pri znanem.

Razum vstopi počasneje. S premislekom, s potrebo po razlagi, po redu. Želi vedeti zakaj, želi izračunati možnost, želi pretehtati. Razum je odličen, kadar ga vodi stik. Kadar ne ignorira telesa, ampak mu prisluhne. Brez te povezave postane hladna obramba pred čutenjem. Pretirano razmišljanje oz. premlevanje je pogosto le poskus, da bi se izognili tistemu, kar je že znano v globini telesa.

In potem je še nekaj tihega. Intuicija. Ne kriči, ne razlaga, ne sili. Samo nakaže. Kot mehek pritisk v prsih, kot občutek, da nekaj ne drži. Ali kot notranji da, brez besed. Intuicija ni pogojena z izkušnjami, čeprav jih lahko vsebuje. Ne išče potrditve. Pojavi se kot vednost iz prostora, ki ga razum ne more zamejiti. In ko ji zaupamo, se telo sprosti. Nekaj se poravna.

Vse to živi v nas hkrati. Refleks, program, misel, občutek. Ne gre za boj med njimi, temveč za to, da jih zaznamo. Da v vsakem trenutku začutimo: kaj govori telo, kaj ponavlja zgodbo, kaj sklepa um, in kaj pravi tisti tihi glas v ozadju. Ko se to uskladi, postanemo celoviti. In iz te celosti prihajajo odločitve, ki niso le pravilne. So resnične, iskrene in pristne.

https://karim-movement.com

07/08/2025

Povezava do celotnega podkasta:

https://youtu.be/iRDOqJPRZjY?si=HciPAw7RD0IGmauf

06/08/2025

Čutno telo kot osrednji vir vedenja in gibanja;

V času, ko tehnologija beleži vsak korak, utrip in premik, postaja ključno vprašanje: Katera informacija je zares relevantna? Najboljši merilni instrument ni zunaj nas, temveč v nas samih. Nobena naprava, ura ali aplikacija ne presega kompleksnosti in natančnosti živega, čutečega telesa v dialogu z budnim umom.

Somatska inteligenca je sposobnost zaznavanja telesnih signalov in njihovega pomena, je temelj človeške orientacije v prostoru, času in odnosih. Ko negujemo svojo sposobnost zaznavanja, prebujamo najbolj prefinjen sistem za učenje, gibanje in odločanje. Čutno telo ni zgolj pasiven prejemnik dražljajev, temveč aktiven organizem za regulacijo, navigacijo in kreativno odzivanje.
Zanašanje izključno na zunanje merilce oslabi notranjo orientacijo in preusmerja pozornost stran od telesnega občutka, proč od prisotnosti k analizi. A prisotnost se ne razvija z beleženjem, temveč z utelešanjem, s tem, da ostajamo v stiku s telesnimi signali, jih zaznavamo, interpretiramo in integriramo v celostno izkušnjo.

Znanstveno je podprto, da izboljšana interocepcija(zaznavanje notranjih telesnih stanj, kot so napetost, bitje srca ali dihanje) prispeva k večji čustveni regulaciji, hitrejši rehabilitaciji, regeneraciji, boljši koordinaciji in odločnejšemu ravnanju v kompleksnih situacijah. Ne gre le za "počutje", temveč za informacijo, ki neposredno vpliva na gibanje, stabilnost in odnos do okolja.
Telo je um. In um je telo. Ko to presežemo kot metaforo in začnemo to doživljati kot neposredno resničnost, se spremeni tudi način, kako treniramo, delujemo in živimo. Praksa Gibanja postane radovedno raziskovanje svoje lastne narave. Odločitve postanejo utelešene. Stik s sabo postane vir odgovornega vedenja in delovanja.

V svetu podatkov moramo ohraniti stik s svojo notranjo navigacijo. Tehnologija je lahko orodje, ne pa nadomestilo. Naprave naj podpirajo, ne nadomeščajo. Ko negujemo svojo senzibilnost, stopamo na pot avtentične moči, elegance in ravnovesja, ki ne temeljijo na zunanji validaciji, temveč na notranjem občutku pristnosti. Čutiti pomeni živeti celostno. Prisotnost ni funkcija aplikacije, temveč odnos do samega sebe. In ta odnos se začne v telesu.

Ko se povežemo s tišino znotraj sebe, začnemo poslušati nevidno, tisto, kar ni zapisano na zaslonih, a odzvanja v kosteh, mišicah in dihu. Naša notranja inteligenca ni le občutek, temveč modrost, ki jo oblikujejo izkušnje, prisotnost in zaupanje vase. Vsak gib postane izraz jasnosti. Vsaka odločitev rezultat ubranosti med občutkom in razumom. Tehnologija lahko dopolni, a ne sme nadomestiti tega notranjega kompasa, ki nas usmerja mnogo natančneje kot kateri koli merilnik.

V svetu podatkov ostanimo bitja čuta. V svetu algoritmov, bitja telesne zavesti.

https://karim-movement.com

04/08/2025

Ko se povežemo s tišino znotraj sebe, začnemo poslušati tisto nevidno, kar ne utripa na zaslonih, a odzvanja v kosteh, mišicah in v dihu. Ta notranji glas ni zgolj občutek. Je živa orientacija. Modrost telesa, ki ne rabi dokazov, ker prihaja iz neposrednega stika z življenjem.

Gibanje postane izraz jasnosti. Odločitev rezultat notranje ubranosti med čutenjem in razumom. Ko slišimo ta tihi tok, ne z ušesi, ampak s celim bitjem se začnemo gibati in delovati drugače. Manj v boju in begu, bolj v stiku in prisotnosti.

Tehnologija lahko dopolni, lahko celo olajša. A ne more in ne sme nadomestiti tega notranjega kompasa, ki nas usmerja z večjo natančnostjo kot katerikoli zunanji sistem.

V svetu podatkov ostanimo bitja čuta.
V svetu algoritmov, bitja telesne zavesti.
V svetu hrupa, bitja notranje tišine.

Danes ob 20.30 začnemo z 20 dnevno Somatsko prakso:
https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

03/08/2025

Somatsko-gibalna praksa za vrat in ramena

Z nežnimi, počasnimi in prijetnimi somatskimi gibi lahko izboljšate telesno udobje ter povečate gibljivost v ramenskem obroču in vratu – brez bolečih raztezanj ali napora. Če po napornih treningih ali dolgem dnevu za računalnikom čutite zategnjenost v vratu ali ramenih, vam bodo ti preprosti in učinkoviti gibi prinesli akutno olajšanje. Presenetilo vas bo, kako hitro in prijetno lahko z majhnimi premiki dosežete opazne spremembe.

V tej vadbi bomo sproščali obe rami, del pozornosti pa bomo namenili tudi vratu in središču telesa – za celovito razbremenitev zgornjega dela telesa.

Somatsko-gibalna praksa za vrat in ramenaZ nežnimi, počasnimi in prijetnimi somatskimi gibi lahko izboljšate telesno udobje ter povečate gibljivost v ramensk...

31/07/2025

Na poti uravnovešanja telesa, svoje drže, hoje, teka, gibanja, dihanja, moči, kondicije, se s svojo vztrajnostjo začnemo dotikati tudi globljih plasti. Ne samo fizičnih, temveč tudi čustvenih in psiholoških. Ko začnemo zavestno graditi ravnovesje v telesu, v resnici vstopamo v regulacijo živčnega sistema in postopno preoblikovanje notranjih vzorcev, ki jih samo s premlevanjem in intelektom težko dosežemo.

Velikokrat se ujamemo v glavo, v razmišljanje, analizo, iskanje vzrokov. Zakaj nas nekaj boli. Zakaj vedno znova zapademo v iste vzorce. Zakaj smo utrujeni. In znajdemo se, kot bi hodili po divji puščavi, kjer nobena pot zares ne vodi domov.

Vse bolj mi postaja jasno, da se odgovori pogosto začnejo pojavljati šele, ko telo postavimo na prvo mesto. Ko se usmerimo v uravnovešanje telesa, ne iz želje po popolnosti, ampak s prisotnostjo v občutenju, se marsikaj začne urejati samo od sebe. Ne kot misel. Kot izkušnja.

Dih postane globlji. Hrbtenica mehkejša in bolj pretočna. Telo začne čutiti tla. Gibanje se naravno uskladi, postane povezano in smiselno. Vestibularni sistem začne jasno sporočati, kje smo v prostoru. Izboljšata se interocepcija in propriocepcija. Mišično-fascialna mreža se sprošča in boljše organizira, ne zaradi napora, temveč zaradi občutka varnosti v živčnem sistemu.

S tem se postopoma razrahljajo tudi čustvene in psihološke napetosti. Ne hitro, a veliko bolj trajnostno in celovito. In kar se mi zdi bistveno, ko je telo močno, prožno in prisotno, imamo več notranjega prostora, da sploh lahko srečamo in urejamo izzive vsakdana.

Telo ni le nekaj, kar prenaša um naokoli. Je živ, inteligenten sistem, ki ves čas zrcali, kako se počutimo, kaj verjamemo, kakšna so naša prepričanja in kako dejansko živimo.

Zato se mi zdi pomembno, da ne iščemo razrešitev le v razmišljanju, ampak da vsak dan znova telesu damo priložnost, da se organizira. Gibanje. Dih. Pozornost. Stik s tlemi. Čas. Gravitacija. Prisotnost. To so vrata v nekaj veliko bolj resničnega, uprijemljivega in stabilnega, kot karkoli, kar lahko zgolj z glavo rešujemo.

V glavi smo kot v puščavi z nešteto možnimi zgodbami. V telesu smo kot v labirintu, kjer imamo kaj za prijeti in iskati pravo pot k svojem izvoru.

Če želite preseči simptom in se povezati z vzrokom, začnite pri telesu. Ko se sprostimo in vzpostavimo dobro delujočo senzorno-motorično povratno zanko, dobimo dostop do večje zbranosti, ustvarjalnosti in notranje kapacitete za odgovorno delovanje.

Kmalu začnemo z 20 dnevno Somatsko prakso:

https://karim-movement.com/ponudba/20dnisomatskeprakse/

28/07/2025

https://www.youtube.com/watch?v=iRDOqJPRZjY&t=4126s

Kaj če tvoje telo že ves čas kriči – pa ga ne slišiš?Karim Al Saleh razkrije svojo življenjsko zgodbo: od otroških zdravstvenih težav, preko izgubljene šport...