Joga Tiho Pero, Bobenčkova 4, Ljubljana (2025)

27/10/2025

Ko sem pred leti svoji tašči rekel, da se ukvarjam z dihanjem, je zmedeno vprašala: "Zakaj bi se pa s tem ukvarjal? Saj zna vsak dihat...!”

In imela je prav. Vsak zna dihati.

A večina diha normalno, kar pa ne pomeni, da diha naravno.

Kronični stres, premalo spanja, premalo gibanja in preveč stimulacije počasi prepričajo naše telo, da diha po tempu modernega življenja: prehitro in površno.

In povrniti dih nazaj na naravno raven je ena najpreprostejših, a najučinkovitejših stvari, ki jih lahko naredimo za svoje zdravje.

Razumeti pa je treba, da ne dihamo samo zase. Dihamo za triljone celic, ki vsako sekundo potrebujejo kisik, da soustvarjajo celoto, ki ji pravimo “jaz”.

Torej ni pomembno šteti vdihov in izdihov ampak razumeti, kako dih deluje na celični ravni.

Tako da odgovor na vprašanje “zakaj bi se s tem ukvarjal?” je preprost: da poskrbim za delovanje svojih celic in še naprej uživam v iluziji jaza.

---

Res sem hvaležen, da sem poglobil svoje znanje o dihu z metodo in neizmerno cenim modrost mojega učitelja glede izgubljenih naukov pranajame.

Naslednja delavnica bo enkrat v 2027.

29/09/2025

Pred tremi leti sem zvečer sedel v dnevni sobi, z eno mislijo v glavi:
"Tega ne morem početi, ko bom star 50."

Na videz sem počel nekaj, kar me veseli. Delal sem na televiziji, montiral šove, bil “v kreativnem poslu”. V resnici pa sem več let ustvarjal vsebine, ki jih nisem podpiral. In vedno znova zavoljo zaslužka utišal tisti notranji glas, ki me je ves čas želel spomniti, zakaj sem sploh postal filmar.

"Svojega življenja ne spremeniš v enem letu. V petih pa ga lahko postaviš na glavo."

To je bil stavek, v katerega sem strmel tisti večer (knjiga Think Big) in se hkrati spopadal z idejo, da bi si spremembe morda želel malo hitreje kot to...

Potrpežljivost!

Spomnim se svojih prvih mesecev učenja joge.
Iz tedna v teden sem stal v prazni dvorani.
Spraševal sem se "kje je folk?"

Potrpežljivost. Hah... Ko bi le lahko bilo tako lahko.

Minili so tedni, meseci, ... Sem pozabil na potrpežljivost. Obupal. Se spomnil. Se trudil. Prokrastiniral,...

Ko to pišem, bo kmalu eno leto odkar sem nazadnje porabil svoj čas in energijo za delo, ki ga ne želim opravljati.

Prvič v življenju počnem nekaj kar me izpolnjuje. In z veseljem bi rekel "and I lived happily ever after", a ni čisto tako kot nam je prodal Disney...

Presenečen sem s koliko nelagodja se še vedno soočam v tem obdobju, ko končno počnem nekaj, kar me iz srca veseli.

Deli v meni so bili zelo močno privajeni na idejo, da ne človek ne more zares živeti, tako kot bi si sam želel.

"To ne more biti res."
"Nekaj bo šlo narobe."
"Saj ne moreš kar biti srečen..."
"Ne moreš biti plačan za nekaj, kar rad počneš."

In to je nekaj, česar skoraj nihče ne izpostavi.
V svetu socialnih omrežij je poplava ideje “spremeni svoj lajf in boš srečen!”.

A sam ugotavljam, da je bolj tako:
Spremeni svoj lajf... in potem se srečaj z vsemi notranjimi deli, ki temu življenju še ne zaupajo.
Bodi z njimi.
Bodi nežen.
In jim stoj ob strani, ko se počasi odvežejo vseh starih prepričanj, ki so jih oblikovala leta do tega trenutka.

Na koncu dneva ves čas živimo sami s sabo v svoji glavi in kljub zunanjim spremembam, so notranje še pomembnejše.

📸 Hvala za fotke iz

23/09/2025

Joga sezona se je začela in skupine se že polnijo.
Prijave se zaprejo konec oktobra.

Se vidimo na blazini ali pa še naprej preko ekrana ✌️

https://www.jogatihopero.com/prijava

05/09/2025

Vse pride.
Vse gre.
In vse ves čas je.

Metre pod vodo sem s polnimi pljuči opazoval gladino vode. Žarke, ki so se prebijali in bežno osvetljevali dno. In za trenutek samo bil.

Dokler me ni prešinila misel "jutri bi se spet potapljal", a sem se zavedal, da bom jutri že doma.

In ta trenutek sem si želel zapomniti, ga obdržati, ga podaljšati za trenutek... Pa ni šlo. A vseeno je bil tam.

Tako resničen, tako izmuzljiv... je ta čas, ta zdaj.

In sem za trenutek zopet samo bil, zaznaval nežen šum morja. Dokler se ni pojavila nova misel "zakaj se nisem potapljal že prvi dan".

In tako je šlo dokler mi ni zmanjkalo zraka.
In tako gre z vsakim vdihom znova.
In tako gre.
In tako pride.
In tako ves čas je.

---

Na jogi pogosto govorimo o temu trenutku. O biti tukaj in zdaj. Toliko, da je to že zlajnana ideja. Pa vseeno ključna. In vsake toliko kdo vpraša "kako priti do tega?"

In odgovor je, da se tja ne pride, ker to ni destinacija. Je le stanje pod površjem vsega kar je.

Vse kar lahko naredimo je, da opazimo kaj ga zastira in to spustimo.

---

Nova joga sezona je pred vrati.
Govorili bomo o tem in o marsičem.
Ob tem pa gibali tako in drugače.

19/05/2025

Comment LJUBLJANA to get info and the first 10 people will also recieve a special offer!

Simon Borg-Olivier is returning to Ljubljana for a 5-day intensive workshop "Yoga Beyond Strength & Flexibility: 5-Dimensional Flow Immersion" 🌀

📣 Early Bird tickets are now available until June 30
🗓️ September 6–10, 2025
📍 Slovenia, Ljubljana

This is more than a yoga workshop. This is a lifetime of yoga experience, blending science of movement, breath, and embodied wisdom.

💡 Whether you’re a teacher, a dedicated practitioner, or simply someone seeking a deeper, more sustainable way to move and live in your body — this immersion offers something rare:
✨ Movement practices that respect your nervous system
🫀 Breathing techniques that awaken energy and stillness
🌱 Learning environments that prioritise curiosity over performance
🪷 A community space where growth feels both grounded and joyful

We’re honoured to host this event again in beautiful Ljubljana, and we invite you to join us with an open mind and a curious body.

Because deep wisdom begins with creating a connection with your body, mind and soul.

Join us. Come home to your body ❤️

05/05/2025

"Vsak trenutek je v popolnosti zasnovan za to, da spustiš vse, kar več ne potrebuješ."

Ta stavek me vodi že nekaj mesecev in počasi spreminja moje življenje.

Zadnje čase na vprašanje "Kako si?" pogosto odgovorim z:
"Življenje gre gor in dol, levo in desno, jaz pa se na vsakem ovinku odločim, da sem čudovito."

In to ne pomeni, da sem ves čas čudovito. Daleč od tega. Ta odločitev me le vedno znova usmeri na pot sreče, svobode in miru - mojim trem gradnikom besede čudovito.

Predvsem pa mi omogoča, da vsak trenutek zelo jasno vidim kaj me oddaljuje od tega, da bi se počutil čudovito.

---

In zelo jasno vidim, da se že od nekdaj se počutim kot puzla:
ki ne najde svojega mesta v sliki,
ki ni dovolj pravilna,
ki se primerja,
ki se čuti preveč,
ki se čuti premalo,
ki hoče biti nekaj drugega,
ki se boji, da zaseda napačen prostor,
ki pozabi, da je del večje slike.

---

Sedel sem v cerkvi in strmel v Kristusovo rano. Besede "Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo" so odmevale v meni.

Bolečina je prišla. Mehka, tiha, a globoka. Srce se je odprlo in prvič sem te besede usmeril navznoter.

Bile so namenjene meni – glasovom v meni, tistim delom, ki me s strahom in bolečino hočejo ščititi, pa včasih naredijo ravno obratno.

---

Dolgo časa sem se trudil sprejeti svojo nepopolnost in pogosto želel utišati glasove, ki so to izpostavljali.

Nisem uspel.

V trudu in neuspehu sprejemanja nepopolnosti, pa sem pozabil sprejeti popolnost. Popolnost težkih trenutkov, popolnost bolečine, ...

---

"Če zamudiš to, zamudiš vse." je drugi stavek, ki me spremlja zadnje čase.

Pomaga mi ostati tukaj. Videti življenje takšno, kot je. Z vso gromozansko težo in neskončno lahkotnostjo, z zaslepljujočo lepoto in z grenkobo, z zmedo in z jasnostjo.

In na vsakem ovinku vse povabim bližje, spustim vse, kar ni več potrebno in zaplešem v čudovito igro življenja.

---

Bi raje brokoli ali palačinke?

09/04/2025

Ko se pogovarjam z ljudmi, dobim občutek, da vsi vejo vse. In pomislim ali sem jaz edini, ki nima pojma?

---

Zahodnjaki smo močno pogojeni z idejo, da je treba vedno nekam priti. Ko gremo na izlet, gremo na cilj. Ko se ukvarjamo s težavami, jih moramo predelati, razrešiti, oprostiti, spustiti - priti iz tu do tam.

In tako celo življenje skačemo iz A do B do C do D in nekje globoko v sebi pričakujemo, da bomo enkrat končno prispeli do Ž.

Ampak abeceda življenja se ne konča pri črki Ž.

Bistvo torej ni, da pridemo do ž, ampak da v vsakem trenutku znova, pogledamo prostor med vsako črko. Prostor kjer se skriva marsikaj kar nam ni vidno, ko smo ujeti v potrebo nekam priti.

---

Igra življenja se ne gre se za to, da nekam pridemo. Gre se za to, da se zavemo, kaj nas ovira, da lahko vsak trenutek živimo že na cilju. In to od nas zahteva mnogo več kot smo večinoma pogumni opustiti - idejo, da moramo nekam priti.

---

In ko to običajno delim, je vsem vse jasno. .. Pa se vprašam ali sem dobro razložil ⭐

29/12/2024

Ko pridejo prazniki, večina obišče svoje bližnje. Ob teh prazničnih druženjih pa pogosto opazim eno stvar: besede.

Preveč besed, ki prekrijejo ta trenutek. Ki preglasijo tišino, ki nas povezuje, in nam onemogočijo, da bi zares videli drug drugega v svoji polnosti.

Besede pogosto prekrijejo ne samo trenutka, ampak celo leto. Zares pa se besed ne spomniš, ko pomisliš za nazaj. Spomniš se trenutkov in občutij, ki so bila doživeta v tišini neskončne notranjosti.

Pred kratkim me je prešinila zanimiva misel: Kaj če bi se življenje merilo v številu besed, ki jih imamo na voljo? Ko se rodiš, dobiš 100.000 besed. Ko jih porabiš, umreš.

Kako bi izbirali besede v tem primeru? Katera bi bila tista zadnja beseda, zaradi katere bi se odrekli preostanku svojega življenja?

Kar nekaj časa sem imel to vprašanje na mislih in prišel do zaključka: Moja zadnja beseda bi bila 'hvala'.

Namenjena bi bila komur koli, ki bi bil ob meni, širnemu kozmosu, ki mi je omogočil to doživetje življenja, in vsem trenutkom, ki so me pripeljali do konca.

In to sporočilo želim zaključiti z enim svojih najljubših citatov, ki zame zares uteleša esenco joge: "We're fascinated by the words--but where we meet is in the silence behind them." - Ram Dass

Če citata še ne razumeš, pridi na kakšno prakso – morda dobiš kakšen vpogled. Srečno v 25 ⭐

12/10/2024

Preveč stresa na nas vpliva v obliki:
- kronične napetosti v telesu
- anksioznosti, depresije
- plitkega dihanja
- slabih odnosov
- strahu

Iskati rešitev, ki bi omilile simptome je sizifovo delo. Prvi resen korak do osvoboditve je, da se sploh zavemo kaj vse od nas zahteva spremembo.

Če do joge in vadbe pristopamo kot do rešitve za nase simptome, lahko to omeji učinke, ki jih praksa dejansko ponuja.

O tem več govorim na rednih praksah. Pridi, če te zanima.

20/09/2024

Novi začetki, novi obrazi, novi trenutki.

Jaz se že veselim rasti z vsako skupino in posameznikom, ki razgrne blazino. 🧘

Dobrodošel/-a probati v septembru in oktobru še brezplačno. Piši DM ali pa se registriraj na spletni strani www.jogatihopero.com

17/09/2024

"Some people can only be in the present moment, when they feel is their last moment." - Simon Borg Olivier
The last practice with Simon was deeply special for me, but only when I realized it was THE LAST PRACTICE. Seeing his fluid, gentle movements swaying in the rhythm of the music... Soon he'll be gone.
His words resonated in my mind "... when they feel is their last moment." I fell into this moment, infinitely small, infinitely big. Unable to grasp, to hold on to. I just let go. Feeling fully, being fully. Spacious waves of energy rush through my body, clearing the mind, and opening the heart. Bliss.
Then a rumble of people waking up from savasana. Hugs, smiles, goodbyes, ... Each back to their place on the planet.
Hours later seeing Simon walk off into the distance of the night on a rainy evening was special. It was the last moment and for me a present moment. Walking off to teach others. To educate the minds, to move the bodies, to touch the souls.
Who chooses? The path, the teachers, the people around, ...
I am immensely grateful for the unfolding of my life in the past years that have led me to this moment. I did not look for any of the people in my life, nor the teachers. I did not have intentions to organize a workshop for my teacher, nor to teach yoga myself. I would have never expected to have my yoga teacher singing me happy birthday in my living room.
Life unfolds, mostly from out of our control.
And yet I can't let go of control. No matter how many times I see the life taking care of me I resist. How many times will I have to realize THE LAST MOMENT, to start living in the now?
Many teachings are simple in theory. But life is not a theory. It’s a practice—a daily practice of presence. Learning to live in the moment, not waiting for the last one.
And so, I keep practicing—each day, each moment. Maybe the lesson isn’t about mastering the now all at once, but about finding it, again and again, with every waking moment.
---
Thank you Ana Bem Bizjan for being the driving force behind organizing this workshop. Thank you Simon Borg-Olivier for your teachings and your presence. Thanks to all the participants who made this possible.

04/09/2024

Koliko časa rabim, da dosežem X cilj? To vprašanje dobim zelo pogosto.

Če rečem 3 leta, ni v redu odgovor. Če rečem 3 mesece intenzivne vadbe, spet ni v redu odgovor.

Vsi modreci že trobezljajo: "Pomembna je pot, ne cilj!" Pa vseeno je cilj tako mikaven. Ideja o dosegu je tako sladka. Ampak zakaj? Kaj sploh dosežemo?

Zato na vprašanje, koliko časa rabim, da dosežem X cilj, raje odgovorim z vprašanjem: "Kaj ti bo ta cilj prinesel?"

Ko znamo odgovoriti na to, se lažje z vsem srcem posvetimo doseganju tega cilja – ali pa morda ugotovimo, da se ga raje sploh ne lotimo.

Edini nasvet, ki je meni osebno res pomagal, je, da prakso izvajaš tako, da v njej uživaš ta trenutek. Kaj ti pomaga tisoč trenutkov trpljenja, da prideš do enega, ki ga boš (ali pa celo ne) užival?

Cilj naj bo le smernica, ki motivira tvojo prakso v tem trenutku, iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto. Cilji bodo na poti prišli kot posledica – in ne nujno tisti, ki jih izbereš.

---

Zakloni so mi bili grozni. Pred leti si nisem niti približno predstavljal, da bi lahko naredil položaj mostu. Vseeno pa sem na začetku svoje joga poti imel cilj, da moram doseči najgloblje zaklone (in jih seveda objaviti na družbena omrežja...). Iz tega prostora nikoli niso postali del moje redne prakse. Leta se mi je cilj izmikal in na poti niti približno nisem užival.

Šele, ko sem izpustil idejo cilja, da moram doseči najbolj napredne zaklone, sem jih lahko začel bolje spoznavati. Počasi sem začel v njih uživati in so postali del moje redne prakse. Ko sem opustil prvotni cilj, so rezultati prišli veliko hitreje. Vendar so bili ti rezultati zgolj stranski produkt – pomembnejša je bila praksa, v kateri sem končno lahko užival.

Bodi na poti. Bodi tu. Z vsem srcem.

Pa ti? Imaš kakšne cilje, ki se ti izmikajo že leta?

Joga Tiho Pero

27/10/2025

29/09/2025

23/09/2025

05/09/2025

19/05/2025

05/05/2025

09/04/2025

29/12/2024

12/10/2024

20/09/2024

17/09/2024

04/09/2024

Address

Telephone

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category