Ambulanta SFU

23/02/2026

🧠❤️ Možgani in čustva

🎙️ univ.-prof. dr. Miran Možina, dr. med.
📅 3. 3. 2026 | 🕖 19.00–20.30 | 💻 v živo prek Zooma

Ste se kdaj vprašali, zakaj se vaše telo odzove še preden sploh pomislite? Zakaj vas včasih preplavi tesnoba, jeza ali žalost – in zakaj se v isti situaciji različni ljudje počutimo povsem drugače?
Sodobna nevroznanost danes kaže, da čustva niso le “prirojeni refleksi”, temveč pogosto nastajajo kot proces: možgani stalno napovedujejo, interpretirajo telesne signale, upoštevajo izkušnje in kontekst. In prav zato je razumevanje čustev lahko izjemno uporabno – za vsakdanje življenje in za psihoterapijo.

✅ Kaj boste na webinarju dobili (konkretno):

• jasen, poljuden vpogled v to, kako nastajajo čustva (telo + možgani + izkušnje + okolje)

• razlago, zakaj se v stresu včasih “zablokira” telo ali misli – in zakaj to ni nujno znak šibkosti

• razumevanje, kako možgani napovedujejo in “sestavljajo” pomen – ter kako to vpliva na tesnobo, stres, odzive v odnosih

• pogled, kaj ta spoznanja pomenijo za psihoterapijo (in za razumevanje stisk)

• prostor za razmislek in jasnejšo orientacijo: kaj se mi dogaja – in zakaj

🎓 Vključeno: dostop do dogodka + uradno potrdilo o udeležbi (2 uri strokovnega usposabljanja)

💶 Kotizacija:
• Splošni udeleženci: 49,90 €
• Študenti SFU (vse enote): 39,90 €

✅ Prijava je potrjena po prejemu plačila.
📝 Prijava: https://events.sigmund-freud.si/dogodki/mozgani-in-custva

https://www.sfu-ljubljana.si/sl/dogodki/webinar-mozgani-custva

ℹ️ Pomembno: Dogodek poteka v živo prek Zooma. Povezavo za dostop prejmete najpozneje 1 dan pred dogodkom. Webinar se ne bo snemal; snemanje/fotografiranje/deljenje vsebin ni dovoljeno. Zaradi narave spletnega dogodka odpovedi in vračila niso možna.

Ste se kdaj vprašali, zakaj se vaše telo odzove še preden miselno predelate situacijo? Zakaj vas nekaj hitro razjezi, prestraši ali spravi v tesnobo, pa težko razložite, kako se to zgodi? In zakaj se v isti situaciji različni ljudje počutimo povsem drugače?

23/02/2026

🎭 Od pustne maske do resničnega obraza

Pust je čas mask – prav zato je idealen trenutek za premislek o »maskah«, ki jih nosimo v vsakdanjih vlogah, doma, v službi, v odnosih. Na pustno soboto, ko ...

11/02/2026

🧠❤️ Možgani in čustva – kako nastajajo in zakaj so pomembna za psihoterapijo?

Ste se kdaj vprašali, zakaj se telo odzove še preden sploh pomislite? Zakaj nas včasih preplavijo tesnoba, jeza ali žalost – in zakaj se v isti situaciji odzivamo različno?

Na webinarju z univ.-prof. dr. Miranom Možino, dr. med. boste spoznali, kako sodobna nevroznanost razlaga čustva ter kaj to pomeni za razumevanje stresa, odnosov in psihoterapije.

📅 3. 3. 2026
🕖 19.00–20.30
💻 v živo prek Zooma

✅ Kaj boste odnesli:
• kako nastajajo čustva (telo + možgani + izkušnje + okolje)
• zakaj v stresu včasih »zablokiramo«
• kako možgani oblikujejo pomen in vplivajo na tesnobo
• kaj to pomeni za psihoterapijo

👥 Primerno za vse brez predznanja – še posebej za tiste, ki delate z ljudmi ali razmišljate o študiju psihoterapije.

🎓 Vključeno: potrdilo o udeležbi (2 uri)

💶 Kotizacija:
49,90 € / študenti SFU: 39,90 €

📝 Prijava 👉https://events.sigmund-freud.si/dogodki/mozgani-in-custva

ℹ️ Dogodek poteka v živo prek Zooma. Snemanje ni dovoljeno.

Več o dogodku na 👇

https://www.sfu-ljubljana.si/sl/dogodki/webinar-mozgani-custva

Ste se kdaj vprašali, zakaj se vaše telo odzove še preden miselno predelate situacijo? Zakaj vas nekaj hitro razjezi, prestraši ali spravi v tesnobo, pa težko razložite, kako se to zgodi? In zakaj se v isti situaciji različni ljudje počutimo povsem drugače?

09/02/2026

Vpliv hormonov na duševno počutje🧠

Hormoni so kemični glasniki, ki povezujejo endokrini sistem z možgani, zato neposredno oblikujejo naše razpoloženje, energijo in odzive na svet.

Ključna os je stresni sistem HPA, kjer hipotalamus in hipofiza ob nevarnosti sprožita val kortizola; ta nas kratkoročno mobilizira, dolgotrajno pa vodi v utrujenost, tesnobo in depresivna razpoloženja, saj krepi delovanje amigdale, zavira prefrontalno uravnavo čustev ter moti spanje in presnovo.

Poleg stresnih hormonov imajo močan vpliv tudi spolni steroidi. Estradiol in progesteron med menstrualnim ciklom nihata in spreminjata občutljivost amigdale za negativne dražljaje; visoke ravni progesterona okrepijo čustveno reaktivnost, medtem ko estradiol lahko blaži tesnobo ter spodbuja socialno povezanost.

Pri ženskah lahko nenadni padci estrogena po porodu ali v perimenopavzi povečajo tveganje za depresijo, kar je eden od razlogov, da so afektivne motnje pri ženskah dvakrat pogostejše kot pri moških.

Testosteron, nasprotno, pogosto krepi občutke samozaupanja in motivacijo, vendar ob presežkih poveča impulzivnost ter agresijo.

Med regulatorji razpoloženja izstopa tudi oksitocin, hormon navezanosti; višje ravni so povezane z več empatije in manj socialnega strahu, pri čemer spolni hormoni modulirajo njegovo delovanje, zato se učinki oksitocina pri ženskah in moških razlikujejo.

Poljudnoznanstvene razprave tako poudarjajo, da so hormoni dinamična mreža, ki skupaj usmerjajo psihično počutje. Neravnovesje se lahko izrazi kot depresija, tesnoba ali motnje spanja, uravnavanje hormonskega stanja pa postaja obetavna pot pri celostnem zdravljenju duševnih motenj.

Pri kroničnem povišanju kortizola se namreč znižuje imunska odzivnost in narašča tveganje za srčno-žilna obolenja, kar poglablja stresni začarani krog pri posamezniku.

04/02/2026

Živeti z izgubo: proces žalovanja✨

Smrt, razhod ali izguba življenjskega projekta v človeku sprožijo žalovanje, eno najbolj univerzalnih in hkrati zelo osebnih izkušenj.

Žalost, jeza, olajšanje, krivda, otopelost in hrepenenje se lahko pojavljajo v valovih 🌊. Sprva so lahko preplavljajoči, sčasoma pa pogosto dobijo bolj znosno obliko.

Večina ljudi v enem do dveh letih najde novo ravnovesje med spominom in nadaljevanjem življenja 🌱. Pri manjšem delu pa se proces zaplete. Dolgotrajna otopelost, občutek, kot da je pokojni še vedno prisoten, ali popolna zaprtost vase so lahko znaki motnje dolgotrajnega žalovanja.

V takih primerih pomagajo specializirane oblike terapije, kot so kognitivno-vedenjska terapija, skupine za samopomoč ali skupinska psihoterapija pod strokovnim vodstvom 🤝.

Žalovanje ni bolezen. Je naraven odgovor na izgubo in opomin na globino naših vezi. S strokovno podporo se življenje lahko ponovno sestavi v novo zgodbo, takšno, v katero je vgrajen tudi spomin.

Bolečina morda ne izgine povsem, lahko pa postane znosna spremljevalka 🤍. In včasih celo tih dokaz, da je bilo nekaj resnično dragoceno.

02/02/2026

V letu 2026 razpisujemo intenzive – strnjena, kompetenčno usmerjena usposabljanja, zasnovana tako, da udeležencem pomagajo tam, kjer je najbolj pomembno: v praksi. ✅

⚖️ Intenzivi so pripravljeni predvsem v luči sprejetega Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, kot praktična podpora vsem, ki ste v procesu psihoterapevtskega usposabljanja in/ali licenciranja. 📝✨

Kaj prinesejo?
🧩 izkustveno učenje (delo na primerih, vaje, refleksija)
👥 strokovno voden proces
🎯 krepitev profesionalne drže in kliničnega razmišljanja
✅ podpora pri strukturiranem opravljanju dela zahtevanih ur

V okviru intenzivov ponujamo:
🔹 Intenziv »Vaje psihoterapevtskega pristopa«
🔹 Intenziv »Skupinska osebna izkušnja«
🔹 Supervizijski intenziv
🔹 Priprave na strokovni izpit

SFU Ljubljana in Sigmund Freud Inštitut v letu 2026 razpisujeta intenzive: strnjena, kompetenčno usmerjena usposabljanja, namenjena poglabljanju praktičnih veščin in podpori pri izpolnjevanju zahtevanih pogojev v procesu psihoterapevtskega usposabljanja in/ali licenciranja.

26/01/2026

🧠 Pozabljanje travm

Pozabljanje travm je kompleksen proces, v katerem se prepletajo biološki, psihološki in socialni dejavniki.

Pod »pozabljanjem« ne mislimo nujno na popoln izbris spomina, temveč na različne načine, kako se spomin travme lahko oslabi, fragmentira ali potisne v podzavest, da bi posamezniku olajšal vsakdanje funkcioniranje.

Poznamo več mehanizmov pozabljanja travmatičnih spominov:

Potlačitev – nezavedno izrinemo vsebine iz zavesti, kar kratkoročno zmanjša psihično napetost, a poveča verjetnost nenadnih prebliskov.
Disociativna amnezija – začasna izguba spomina na celoten dogodek ali njegov najbolj boleč del, pogostejša pri medosebnih travmah in otroških zlorabah.

Spomin ni statičen; vsakič, ko ga prikličemo, ga lahko preoblikujemo. Pri priklicu in procesiranju teh spominov nam lahko pomagajo različni terapevtski pristopi, kot so:

📌Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)
📌EMDR ✨

Cilj intervencije je zmanjšati čustveno moč spomina ter ga ustrezno integrirati v življenjsko zgodbo.

S tem, ko razumemo psihološke mehanizme pozabljanja, lahko izberemo pristop, ki spodbuja preoblikovanje travmatičnih spominov v manj obremenjujoče, bolj funkcionalne zapise, kar zmanjša tveganje za ponovni pojav čustvenih in vedenjskih odzivov.

Kakovostna socialna mreža in zgodnja, celostna obravnava ostajata najpomembnejši varovalni dejavnik. 💛

22/01/2026

Avtizem

Avtizem oziroma motnja avtističnega spektra je raznolika nevrorazvojna motnja, za katero so značilne trajne težave v socialni komunikaciji in interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov ali aktivnosti, ki se pojavijo v zgodnjem otroštvu in trajajo vse življenje.

Motnja se pojavlja na spektru 🌈, kar pomeni, da se pri vsakem posamezniku izrazi drugače – od blage socialne nespretnosti do izrazitih težav, ki zahtevajo vseživljenjsko podporo. Mnogi avtistični posamezniki imajo dodatne motnje, kot so intelektualna oviranost, motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), anksiozne motnje 😟, motnje razpoloženja ali epilepsija.

Avtizem traja vse življenje, a se simptomi s časom spreminjajo ⏳; nekateri otroci z intenzivno podporo dosežejo visoko stopnjo samostojnosti, drugi pa potrebujejo stalno pomoč v odraslosti.

Zdravila za avtizem ni, vendar so na voljo učinkoviti podporni programi:

– vedenjske in razvojne terapije (npr. ABA, naturalistično razvojno-vedenjski pristopi), ki spodbujajo komunikacijske ter socialne spretnosti 🗣️
– logopedska terapija in specialno-pedagoška podpora izboljšujeta jezikovni razvoj in akademske veščine 📚
– farmakološko zdravljenje se uporablja predvsem za sočasne simptome, kot so huda anksioznost, ADHD ali agresija, ne pa za zdravljenje samega avtizma 💊
– družinska in psihosocialna podpora pomaga staršem pri razumevanju motnje, obvladovanju stresa in gradnji spodbudnega okolja ❤️

Avtizem je kompleksna, vseživljenjska nevrorazvojna motnja z izrazito raznolikimi obrazi. Njegova globalna pogostost in povezane potrebe zahtevajo sistematično zgodnje odkrivanje 👶, ustrezne intervencije ter dolgotrajno podporo posameznikom in njihovim družinam 🤍

16/01/2026

Narcistična osebnostna motnja 🧠

Narcistična osebnostna motnja sodi v skupino t. i. motenj osebnosti. Zanjo so značilni trajni vzorci grandioznega (pretiranega) doživljanja lastne pomembnosti, močna potreba po občudovanju ter pomanjkanje empatije do drugih.

Osebe z narcistično osebnostno motnjo pogosto delujejo arogantno, so zelo občutljive na kritiko in v odnosih z drugimi izkazujejo izkoriščevalske ali manipulativne vzorce vedenja ⚠️

Značilnosti narcistične osebnostne motnje vključujejo:

- izrazit občutek lastne veličine in poveličevanje dosežkov ⭐
- pričakovanje brezpogojnega občudovanja 👀
- preokupacijo s fantazijami o neomejenem uspehu, moči, briljantnosti ali lepoti ✨
- prepričanje, da so posebni in jih lahko razumejo le »posebni«, visoko statusni ljudje
- potrebo po pretiranem občudovanju
- izkoriščanje bližnjih za doseganje lastnih ciljev
- pomanjkanje empatije 💔
- ošabno ali arogantno vedenje in stališča

Narcistična osebnostna motnja je v splošni populaciji pogostejša pri moških, simptomi pa se običajno začnejo izražati v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti ⏳

Motnja lahko močno vpliva na vsakdanje življenje. Posamezniki imajo pogosto težave v intimnih in delovnih odnosih, zelo so občutljivi na poraze ali zavrnitve, kar lahko vodi v depresijo, anksioznost ali zlorabo substanc. Neprilagodljivi obrambni mehanizmi (t. i. »grandiozni jaz«) lahko zavirajo osebnostno rast in razvoj empatije.

Če narcistične lastnosti vodijo v ponavljajoče se konflikte, izrazite težave pri delu ali v partnerstvu, čustveno nestabilnost ali občutek praznine, je priporočljiv posvet s psihologom ali psihiatrom, specializiranim za osebnostne motnje.

Pravočasna diagnoza in kontinuirana, prilagojena psihoterapevtska obravnava lahko pomembno ublažita intenzivnost simptomov ter izboljšata medosebno in poklicno funkcioniranje 🌱

08/01/2026

👨‍Danes namenjamo pozornost pomembni, a pogosto spregledani temi – duševnemu zdravju očetov v perinatalnem obdobju.

📊 Kaj pravijo raziskave:

🔸 1 od 10 (8–13 %) novopečenih očetov se v prvem letu po rojstvu otroka sooča s poporodno depresijo ali anksioznostjo.
🔸 Če ima mama depresijo, se tveganje za očetovo depresijo poveča do 50 %.
🔸 Čustvena kriza pri očetih pogosto doseže vrhunec med 3. in 6. mesecem po rojstvu otroka.

🚨 Posledice:

– manjša čustvena vključenost
– več konfliktov v družini
– otrok v predšolskem obdobju pogosteje kaže vedenjske težave, če je oče trpel za depresijo
– poleg depresije 5–15 % očetov doživlja tudi anksioznost

💡 Zakaj je to pomembno?
Duševno zdravi očetje = bolj harmonična in čustveno stabilna družina.
Priznanje in podpora vodita k zdravemu starševstvu, dobremu počutju otrok in manj družinskih konfliktov.

👂 Kaj lahko storijo očetje in njihovi bližnji?
✔ Redno preverjajte svoje počutje (npr. z EPDS vprašalnikom)
✔ Govorite o svojih občutkih – izražena čustva pomagajo pri obvladovanju
✔ Poiščite strokovno pomoč: psiholog, psihoterapevt, podporne skupine
✔ Družinska podpora je ključna – poslušajte, razumite, ne prezrite očetovih signalov

❤️ Pomembno je vedeti:
Skrb za očetovo duševno zdravje pomeni skrb za celotno družino.
Odprtost, pozornost in podpora ustvarjajo varno okolje za vse – tako za otroke kot odrasle.

07/01/2026

Ambulanta Sfu🫶

📍 Ambulanta Univerze Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (Ambulanta SFU Ljubljana) vključuje štiri enote:

🔹 Psihoterapevtska ambulanta
🔹 Ambulanta za otroke in mladostnike
🔹 Ambulanta za perinatalno podporo
🔹 Psihološka svetovalnica

💬 V naši ambulanti izvajamo:

– individualno psihoterapijo za otroke, mladostnike in odrasle
– terapijo za pare in družine
– skupinsko psihoterapijo
– psihosocialno in psihološko svetovanje
– psihodiagnostične preglede in strokovna mnenja
– interdisciplinarne timske obravnave

👥 Psihoterapijo izvajajo specializanti različnih smeri pod redno supervizijo izkušenih terapevtov. Delujejo tudi psihologi in klinični psihologi, ki skrbijo za svetovanje in diagnostiko. Supervizija omogoča varno in učinkovito delo tudi v zahtevnih terapevtskih situacijah.

📊 Letno opravimo več kot 38.700 terapevtskih obravnav v Ljubljani in Mariboru.

🎓 Ambulanta deluje tudi kot učna enota za študente SFU ter je vključena v raziskovalno dejavnost na področju psihoterapije in duševnega zdravja.

♿ Na voljo imamo prilagojene prostore za gibalno ovirane osebe.

🌍 Terapevtska obravnava poteka v slovenskem jeziku, po potrebi tudi v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini ali srbščini.

Več o nas si lahko preberete na: https://sfu-ljubljana.si/sl/ambulanta-sfu-ljubljana

30/12/2025

Ko prazniki niso lahki. 🫂

Prazniki ne prinesejo vsem veselja. Za mnoge so čas, ko se občutki osamljenosti okrepijo. Osamljenost ni isto kot biti sam/a — lahko si obkrožen/a z ljudmi in se vseeno počutiš izolirano.

V psihoterapiji nisi sam/a s tem, kar doživljaš. Terapevtski odnos temelji na zaupanju in varnosti, skupaj pa iščemo načine, kako se soočati s težkimi čustvi, učiš se novih strategij in postopoma izboljšuješ kakovost življenja.

💬 Majhen stik ali prvi korak k podpori lahko pomeni veliko.

👉 Rezervirajte psihoterapijo in vrnite moč v svoje roke.
👉 Prijavite se na uvodni pogovor. Prvi korak je najtežji – a osvobajajoč.

Za termin uvodnega pogovora nas kontaktirajte: vsak delavnik med 9:00 in 15:00 na 051 382 484 📞☎️