Za Življenje! Ljubljana

Za Življenje! Ljubljana Znanje rešuje življenja! DELAVNICE ZA POSAMEZNIKE

Prijavite se lahko na naši spletni strani! Več informacij na naši spletni strani!

Brezplačne obnovitvene delavnice prve pomoči za vse, ki želijo izstopiti iz pasivne množice in nuditi ustrezno pomoč sočloveku, pa naj bo to naključni ponesrečenec_ka ali član_ica družine. Vsi vemo, da znanje prve pomoči hitro zbledi, zato smo se odločili pripraviti delavnico, kjer v relativno kratkem času ponovite temeljna poglavja prve pomoči. Osnovna poglavja

- pristop k poškodovancu

- TPO (temeljni postopki oživljanja) odraslih, otrok
- Krvavitev in rane
- Uporaba avtomatskega defibrilatorja
- Položaj za nezavestnega
- Prva pomoč pri zadušitvah

Glede na zanimanje pa še:

- Zlomi, poškodbe hrbtenice, imobilizacija
- Opekline, omrzline, kemične poškodbe, zastrupitve
- Nujna internistična stanja (infarkt, alergijske reakcije, šok, težko dihanje, sladkorna bolezen)

Naša delavnica poteka v skladu s smernicami Evropskega sveta za reanimacijo, ki se vsakih 5 – 6 let spreminjajo. Več informacij na www.erc.edu


ORGANIZIRANE SKUPINE

Na vašo željo izvedemo tudi posebno individualno delavnico za vaše društvo ali podjetje. Vaša naloga je zbrati zadostno število udeležencev (15 ali več) – zaposlenih, članov društva, prijateljev, sorodnikov ali znancev… Ostalo prepustite naši ekipi: organizirali bomo individualno delavnico pri kateri bodo sodelovali naši inštruktorji, študenti medicine. Po dogovoru lahko tudi dodamo ali podrobneje obdelamo področja prve pomoči, ki so v vašem območju delovanja še posebej relevantna. Iz vaše strani pričakujemo le predavalnico z računalnikom in projektorjem.

Sončarica oziroma, v hujši obliki, vročinska kap nastane, ko se telesna temperatura naglo dvigne in se telo ni več sposo...
23/06/2025

Sončarica oziroma, v hujši obliki, vročinska kap nastane, ko se telesna temperatura naglo dvigne in se telo ni več sposobno učinkovito ohlajati. Povzroči jo lahko izpostavljenost vročini ali pa velika telesna aktivnost. Lahko privede celo do poškodb možganov in drugih vitalnih organov.

Simptomi in znaki so med drugim glavobol in bruhanje, telesna temperatura 40 °C ali več, vroča, suha koža, prekomerno potenje in, v skrajnih primerih, koma.

Pri sumu na vročinsko kap pokličemo 112.
Cilj prve pomoči pri vročinski kapi je, da osebo postopno ohladimo. To lahko naredimo na primer s hladno prho, ventilatorjem in hladnimi obkladki. Najučinkoviteje je, da obkladke namestimo pod pazduho, na vrat, v predel dimelj ter v kolenski kotanji. Če je oseba pri zavesti, lahko pije hladno pijačo, če je nezavestna, pa preverimo dihanje in v njegovi odsotnosti pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

Kako lahko preprečimo vročinsko kap?
- skrbimo za dovoljšnjo hidracijo,
- izogibamo se močnemu soncu,
- nosimo lahkotna oblačila in se mažemo s kremo z zaščitnim faktorjem,
- ob hudi vročini se zadržujemo v klimatiziranih prostorih.

O dehidraciji, ki pogosto spremlja vročinsko kap, pa si lahko preberete v naši prejšnji objavi ☀️

Prihaja vroče poletje ☀️ in z njim DEHIDRACIJA:Do dehidracije pride, ko izgubljamo več tekočine, kot je vnašamo. Vodo ne...
30/05/2025

Prihaja vroče poletje ☀️ in z njim DEHIDRACIJA:

Do dehidracije pride, ko izgubljamo več tekočine, kot je vnašamo. Vodo neprestano izgubljamo z znojenjem, dihanjem, uriniranjem in izločanjem blata. Na večje izgubljanje tekočin vplivajo zunanji dejavniki: daljša telesna dejavnost (šport, fizično delo), visoka temperatura ozračja in telesni dejavniki: driska, bruhanje, vročina in hiperglikemija.
Za dehidracijo so bolj ogroženi majhni otroci zaradi večjega razmerja med telesno površino in volumnom ter starostniki, ki pozneje občutijo žejo, poleg tega pa pogosto jemljejo zdravila, ki povečujejo izločanje tekočin.

ZNAKI DEHIDRACIJE
Ob pomanjkanju vode se zmanjša volumen krvi, pade krvni tlak in s tem prekrvavljenost organov.
Pri blagi dehidraciji se pojavi žeja, suha usta, glavobol, utrujenost, zaprtje, slabša koncentracija in spomin, oči postanejo bolj vdrte in koža manj prožna. Uriniranje postane manj pogosto, urin pa je temnejše barve in ima močnejši vonj.
Pri zmerni dehidraciji se pojavi še pospešeno bitje srca, nižji krvni tlak in vrtoglavica.
Pri hudi dehidraciji pa se lahko poleg zmedenosti pojavijo tudi halucinacije, krči in hipovolemični šok. Je življenjsko ogrožajoče stanje in zahteva hospitalizacijo.

PREPREČEVANJE DEHIDRACIJE
Pomembno je uživanje zadostne količine tekočin, najprimernejša je kar navadna voda. Pijemo lahko tudi mineralno vodo, nesladkane čaje in zelenjavne sokove, sadne sokove pa v zmernih količinah, saj vsebujejo veliko sladkorja. Ob povečani izgubi tekočin lahko uporabimo tudi peroralne rehidracijske raztopine.

Odrasle osebe potrebujejo 2 - 3 litre tekočine na dan, od tega polovico lahko zaužijemo s hrano (juhami, sadjem). Priporočljivo se je izogibati kavi, sladkim in alkoholnim pijačam ter pravim čajem, saj ti delujejo diuretično (povečujejo odvajanje vode).

AED ali avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna prepoznati kakovost električne ...
07/05/2025

AED ali avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna prepoznati kakovost električne aktivnosti v srčni mišici in po potrebi izvesti električni sunek, ki lahko povrne pravilno delovanje srca in reši življenje.

AED ne nadomesti stisov prsnega koša in vpihov! AED nam lahko pomaga le v primeru, ko je v srcu sicer prisotna električna aktivnost, vendar ni pravilno organizirana – preddvori in prekati srca se krčijo neusklajeno (fibrilacija). Naprava bo takšno aktivnost prepoznala in s pomočjo elektrike srce »resetirala« in povrnila pravilno bitje srca.

Defibrilator uporabimo vedno, ko je oseba v srčnem zastoju – ni odzivna in ne diha.
Takrat nekoga pošljemo po AED, medtem ko sami nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja (TPO). Če smo sami, osebe ne zapuščamo! Stisi prsnega koša so nepogrešljivi in imajo absolutno prednost pred iskanjem AED.

AED je zelo varen in enostaven za uporabo. Vsa navodila so narisana na napravi, ko jo prižgemo, pa nam začne dajati tudi jasna glasovna navodila v slovenščini. Pomembno je, da napravo čim prej prižgemo (če se ne sama) in namestimo samolepilni elektrodi na gol prsni koš, kot je narisano – eno pod desno ključnico, drugo na levo stran prsnega koša oz. tako, da je srce med elektrodama. Če sta prisotna dva reševalca, en lepi elektrode, medtem ko drugi izvaja TPO. Ko sta elektrodi nameščeni, bo naprava začela z analizo srčnega ritma. Takrat je pomembno, da se osebe nihče ne dotika.
Nato AED pove, če je potreben električni sunek ali ne:
- sunek NI potreben: takoj nadaljujemo s TPO (30:2),
- sunek JE potreben: najprej se prepričamo, da se osebe nihče ne dotika, nato pritisnemo utripajoči gumb za šok. Ko je električni sunek izveden, čim prej nadaljujemo s TPO.
Naprava bo vsaki 2 minuti ponovila analizo, pomembno je, da jo poslušamo. Postopek ponavljamo do prihoda reševalcev, elektrod ne odstranjujemo in naprave ne ugašamo.

AED-ji se nahajajo v javnih ustanovah – nakupovalna središča, pošte, banke, šole, zdravstveni domovi,… Če nismo prepričani, kje je najbližji, lahko vprašamo dispečerja na številki 112.

Ali je otrok pomanjšan odrasli?Pri oživljanju je pomembno pomisliti na anatomske in druge razlike med odraslimi in otrok...
07/05/2025

Ali je otrok pomanjšan odrasli?

Pri oživljanju je pomembno pomisliti na anatomske in druge razlike med odraslimi in otroki, saj velja pravilo, da otrok ni pomanjšan odrasli.

Razlika 1: SPROSTITEV DIHALNE POTI
Dojenčki imajo v primerjavi s telesom dokaj veliko glavo, zato imajo že leže na hrbtu odprto dihalno pot. Dojenčkom zato ne zvračamo glave, kot bi to naredili pri otroku ali odraslem, saj bi tako lahko dihalno pot celo zaprli.

Razlika 2: 5 ZAČETNIH VPIHOV
Najpogostejši vzrok za srčni zastoj pri otrocih je tujek v dihalnih poteh. Ko ugotovimo, da otrok ne diha, še pred začetkom stisov, naredimo 5 začetnih vpihov. Tako upamo, da bomo lahko potisnili tujek globlje v dihalne poti in na ta način sprostili pot do vsaj enega pljučnega krila.

Razlika 3: VPIHI
Vpihe prilagodimo velikosti dojenčka/otroka, tako da pihamo počasi in enakomerno, dokler ne opazimo dviga prsnega koša. Pri dojenčkih z našimi usti zaobjamemo njihova usta in nos, medtem ko pri otrocih in odraslih zaobjamemo le usta in nos zatisnemo.

Razlika 4: STISI PRSNEGA KOŠA
Pri dojenčkih izvajamo stise z uporabo 2 prstov (kazalec in sredinec ene roke ali oba palca), pri tem smo pozorni, da pritiskamo na prsnico in ne na trebušček. Pri otrocih izvajamo stise z eno roko, z drugo pa lahko stabiliziramo glavo. Frekvenca stisov je enaka kot pri odraslem: 100-120/min. Razmerje med stisi in vpihi je 30:2 (za izurjeno zdravstveno osebje 15:2).

Razlika 5: AED
Pri otrocih uporabimo otroške samolepilne elektrode, če pa teh ni, lahko uporabimo tudi odrasle. Namestimo jih lahko enako kot pri odraslem – eno pod desno ključnico in drugo pod levo pazduho (pazimo, da se ne stikata), ali še bolje, eno na sredino prsnega koša in drugo na sredino hrbta.

O podhladitvi oziroma hipotermiji govorimo, kadar temperatura jedra telesa pade pod 35 °C. Ker je naše telo prilagojeno ...
30/12/2024

O podhladitvi oziroma hipotermiji govorimo, kadar temperatura jedra telesa pade pod 35 °C. Ker je naše telo prilagojeno na delovanje v natančno določenem temperaturnem območju, lahko pri temperaturi jedra pod 24–26 °C že nastopi smrt zaradi odpovedi srca in prenehanja dihanja.
Med dejavnike tveganja za podhladitev spadajo alkoholni opoj, uporaba drog, slabša funkcija hipofize in prizadeto osrednje živčevje. Ogrožene skupine vključujejo starejše in dojenčke, saj slabše uravnavajo telesno temperaturo in imajo drugačno presnovo. Prav tako lahko ogroženost poveča jemanje nekaterih zdravil.

ZNAKI PODHLADITVE:
Pri blagi podhladitvi je zavest jasna, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost, srčni utrip in dihanje pa sta pospešena. Pri zmerni podhladitvi postane oseba zaspana in otopela, dihanje in srčni utrip se upočasnita, drgetanje pa preneha. Telo ni več zmožno ohranjati toplote! Pri hudi podhladitvi je oseba nezavestna, dihanje in bitje srca pa postopoma odpovesta.

POMOČ PRI PODHLADITVI:
Ukrepanje je odvisno od stopnje podhladitve. Ogrevanje mora potekati postopoma in nežno, da ne obremenimo srca in krvnega obtoka. Pri blagi podhladitvi je ključna zaščita pred mrazom. Osebo je treba zaščititi pred vetrom, odstraniti mokra in ji nadeti suha oblačila ter oviti jedro telesa s termofolijo ali odejami. Prav tako je priporočljivo spodbujati gibanje in pitje tople tekočine. Pri zmerni do hudi podhladitvi telo ni več sposobno samo vzdrževati toplote. V tej fazi je pomembno zagotoviti zaščito pred mrazom, ob motnjah zavesti pa preprečiti pitje tekočine. Če je oseba nezavestna, jo namestimo v stabilni bočni položaj, skrbimo za odprto dihalno pot in redno preverjamo dihanje. Če bolnik preneha dihati, takoj začnemo s temeljnimi postopki oživljanja!

Poomembno je tudi, da poškodovanca ne izpostavimo nenadoma visokim temperaturam (nikoli ga ne dajemo v vročo kopel), saj lahko zaradi tega povzročimo šok ali celo opekline, prav tako ne smemo masirati ali drgniti poškodovančeve kože.

EpiPen je samoinjektor adrenalina (epinefrina), ki ga uporabljamo pri hudih alergijskih reakcijah (anafilaksiji). Večina...
30/12/2024

EpiPen je samoinjektor adrenalina (epinefrina), ki ga uporabljamo pri hudih alergijskih reakcijah (anafilaksiji). Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi.
Adrenalin pri anafilaksiji olajša dihanje tako, da sprosti mišice v dihalnih poteh. Poleg tega pomaga pri krčenju mišičnine v steni žil, s čimer preprečuje življenje ogrožajoč padec krvnega tlaka.

UPORABA EPIPENA
Najprej odstranimo varovalo - moder pokrovček, s tem je EpiPen pripravljen na uporabo.
Samoinjektor pridržimo približno 10 cm nad zunanjo stranjo stegna in nato z odločnim sunkom potisnemo konico ob stegno, pri čemer zaslišimo klik. Počakamo 10 sekund in šele nato EpiPen odmaknemo od stegna.

Pred uporabo samoinjektorja ni potrebno odstraniti oblačil.
Po uporabi iglo prekrije oranžno varovalo, tako da ni nevarnosti, da bi se pri nadaljnjem rokovanju z EpiPenom poškodovali.

EpiPen uporabimo vedno, tudi če smo v dvomu. Če ga uporabimo po nepotrebnem, lahko pride do tresavice, slabega počutja in glavobola. Na mestu vboda se lahko pojavi tudi ščemeč občutek zaradi skrčenih žil in posledične manjše prekrvavitve. Simptomi minejo po 1-2 urah in niso nevarni.

POGOSTE NAPAKE PRI UPORABI EPIPENA
- samoinjektor prehitro odmaknemo (po kliku je potrebno je počakati 10s)
- ob stegno pritisnemo s premajhno silo (roka naj zaniha in konkretno pritisne EpiPen v stegno)
- z uporabo samoinjektorja odlašamo, ker smo v dvomu (nepotrebna uporaba EpiPena bolniku NE bo škodovala)

Več o anafilaksiji pa si lahko preberete v naši prejšnji objavi.

ANAFILAKSIJAAnafilaksija je resna alergijska, sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se lahko razvije zelo hitro, že v...
08/04/2024

ANAFILAKSIJA

Anafilaksija je resna alergijska, sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se lahko razvije zelo hitro, že v nekaj
minutah po izpostavljenosti alergenu.

Pogosti simptomi anafilaksije so: rdečica, težko in piskajoče dihanje, oteklost jezika, zatečena usta, srbečica, kožni izpuščaj ter vrtoglavica.
Lahko pride tudi do zakasnele reakcije ali do anafilaktičnega odziva brez očitnega sprožilnega dejavnika.
Najpogosteje anafilaksijo izzovejo piki insektov, hrana in zdravila.

PRVA POMOČ PRI ANAFILAKSIJI:
- Alergen kar se da hitro odstranimo, če je to mogoče.
- Pomembno je, da čimprej pokličemo 112.
- Uporabimo EpiPen, če ga ima bolnik pri sebi.
- Bolnika namestimo tako, da mu bo udobno – v polsedeči položaj, če pa je bolnik v šoku, ga poležemo in mu dvignemo noge. Če bolnik bruha, ga damo na bok.
- Do prihoda reševalcev ves čas spremljamo dihanje in v primeru prenehanja normalnega dihanja začnemo oživljati.

Bolnika ne silimo na bruhanje in mu ne dajemo hrane ali pijače! Izjemoma lahko bolnik pri zaužitju znanega alergena s požirkom vode izpere usta, vendar samo, če je pri polni zavesti in se anafilaksija še ni polno razvila.

Tudi, če simptomi po uporabi EpiPena izzvenijo, mora bolnik v bolnišnico, saj se anafilaksija lahko ponovi.

EPILEPTIČNI NAPADEpilepsija je nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se napadi. Napad je definiran kot n...
25/03/2024

EPILEPTIČNI NAPAD

Epilepsija je nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se napadi. Napad je definiran kot nenadna sprememba vedenja zaradi začasne spremembe v električnem delovanju možganov. Med napadom se lahko pojavijo mišični krči, motnje tipa, voha, vida ali sluha in motnje zavesti.
Napade v grobem delimo v dve skupini: generalizirani in delni (parcialni) napadi.
Med generalizirane napade spadajo veliki napadi (grand-mal), za katere je značilna popolna izguba zavesti in mišični krči, med katerimi se oseba pogosto ugrizne v jezik, pomodri ali se pomóči. Poznamo tudi majhne napade (absence), ki se največkrat pojavljajo v otroštvu in se kažejo s kratkotrajno prekinitvijo dejavnosti in zazrtostjo v nek predmet ali daljavo.
Med delne napade uvrščamo motorične napade (krčenje prizadetih mišic) in senzorične ali senzomotorične napade (občutek otrplosti ali mravljinčenja).

PRVA POMOČ PRI EPILEPTIČNEM NAPADU:

- ostanite mirni in spremljajte, kako dolgo traja napad
- če oseba izgubi zavest in pade na tla, poskrbite, da med napadom ne pride do poškodb,
- umaknite ostre predmete in podložite glavo z mehkim predmetom
- ko se krči prenehajo, osebo obrnite v stabilni bočni položaj za nezavestnega

Česa NE storiti:
- ne puščajte osebe same
- osebe med napadom ne držite in ne poskušajte ustaviti krčev
- ničesar ne dajajte osebi v usta
- med napadom ne segajte osebi v usta

Kdaj je potrebna zdravniška pomoč?
- ko veste, da gre pri osebi za prvi tovrstni napad oziroma, ko osebe ne poznate
- ko napad traja več kot 5 minut
- ko napadu takoj sledi nov napad in oseba vmes ne pride k zavesti
- ko se je oseba med napadom poškodovala
- ko ne veste, ali gre res za epileptični napad

DŠMS - SloMSIC SloMSIC - ZŠMS

Pozdrav! 💚Člani projekta Za življenje! vse, ki vas zanima širjenje znanja prve pomoči v dobri družbi, lepo vabimo na uvo...
18/10/2023

Pozdrav! 💚
Člani projekta Za življenje! vse, ki vas zanima širjenje znanja prve pomoči v dobri družbi, lepo vabimo na uvodni sestanek projekta, ki bo v četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri v prostorih DŠMS.
Pridite, da se spoznamo in podružimo 😁

18/10/2023

Mesec prve pomoči in svetovni dan oživljanja sta mimo, vendar glavno sporočilo ostaja:
Pristopi.
Stisni.
Reši življenje!
💚

Korozivne ali jedke snovi so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (npr. kožo ali sluznico) povzročijo poškodbo tkiva...
30/05/2023

Korozivne ali jedke snovi so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (npr. kožo ali sluznico) povzročijo poškodbo tkiva. Mednje spadajo kisline in baze, ki jih lahko najdemo v kemikalijah na delovnem mestu, v domačih detergentih ali čistilnih sredstvih.
Stopnja okvare tkiva je odvisna od vrste, količine, koncentracije in pH jedkovine ter časa izpostavitve in načina vnosa.
Potek zastrupitve in usoda poškodovanca se pogosto določata v prvih minutah. Poznavanje ukrepov lahko reši življenje, omili posledice ali skrajša zdravljenje.

PRVA POMOČ PRI STIKU Z JEDKO SNOVJO
1. Poskrbimo za lastno varnost - uporaba zaščitnih rokavic, maske in oblačil.
2. Jedkovino odstranimo, da prekinemo nadaljnjo izpostavljenost.
3. Pokličemo zdravniško pomoč na 112.
4. Vzpostavitev osnovnih življenjskih funkcij – umetno dihanje je potrebno izvajati z ustreznimi pripomočki ali postavitev nezavestnega v bočni položaj.

5. Zaužitev jedke snovi:
👉🏼 Odstranjevanje strupa iz ust – izperemo usta z vodo oz. s prstom ovitim v robec ali gazo.
👉🏼 Redčenje strupa – osebi ponudimo 100–200 ml navadne vode oz. do količine, ki ne izzove bruhanja. NIKOLI zaužite snovi ne redčimo pri osebi z motnjo zavesti, s hudimi bolečinami v prsnem košu ali če ne more požirati. NE izzivamo bruhanja. NIKOLI ne uporabimo aktivnega oglja, mleka, kisa, milnice, jajc …

6. Stik jedke snovi s kožo/sluznico:
👉🏼 Odstranimo kontaminirana oblačila in obutev.
👉🏼 Prizadeto mesto izpiramo z mlačno vodo ali raztopino milnice najmanj 20 minut. Kontaminirana voda ne sme teči na zdravo kožo. NE uporabimo nevtralizacijskih sredstev. NE mažemo opeklin z mazili ali olji.
👉🏼 Rano sterilno pokrijemo.

7. Stik jedke snovi z očmi:
👉🏼 Odstranimo morebitne kontaktne leče. NE odstranjujemo jedkih tujkov.
👉🏼 Oči izpiramo z vodo najmanj 20 minut – s palcem in kazalcem razpremo veki, curek vode iz pipe ali posode usmerimo na notranji očesni kot (NE na zrklo) ali v primeru poškodbe obeh očes na koren nosu. NE dodajamo očesnih kapljic.
👉🏼 Oko sterilno pokrijemo.

8. Prepoznavanje strupa – po oskrbi poškodovanca ugotavljamo vzrok poškodbe, pri čemer si lahko pomagamo z embalažo, in kar bo pomagalo pri diagnostičnem postopku.

DŠMS - SloMSIC SloMSIC - ZŠMS

AKUTNE PREBAVNE TEŽAVE - kako si pomagati? 🤔🤢Pri prebavnih težavah si lahko ob blažjih simptomih poskusimo pomagati sami...
03/05/2023

AKUTNE PREBAVNE TEŽAVE - kako si pomagati? 🤔🤢

Pri prebavnih težavah si lahko ob blažjih simptomih poskusimo pomagati sami. Pri znakih kot so kri v blatu, vztrajno bruhanje, zaprtje več kot teden dni, hude bolečine v trebuhu in izguba telesne teže pa se je smiselno posvetovati z zdravnikom.

DRISKA
Driska je odvajanje tekočega blata vsaj trikrat dnevno. Vzroki zanjo so lahko različni, npr. sprememba ravnovesja črevesne mikrobiote, virusna okužba ali zastrupitev s hrano.
Kako lahko pomagamo?
Izgubljene tekočine in elektrolite nadomeščamo s pitjem vode ali z glukozno-elektrolitskimi praški, ki pomagajo pri rehidraciji.
Uživamo manj mastno, manj sladko in nepekočo hrano ter se izogibamo kofeinu.
Porušeno črevesno mikrobioto lahko uravnavamo s probiotiki.
Pri napenjanju si lahko pomagamo z aktivnim medicinskim ogljem, ki ima sposobnost vezave toksinov.

ZAPRTOST
Ob zaprtju se odpadne snovi iz različnih razlogov ne izločajo, kot bi se morale. Pogosto zaprtost spremljajo tudi bolečine v trebuhu, napihovanje in zmanjšana peristaltika.
Kako lahko pomagamo?
V prehrano vključimo dovolj vlaknin.
Pijemo dovolj vode.
Smo telesno aktivni, saj gibanje spodbuja delovanje črevesja.

INTOLERANCA
Intoleranca pomeni, da naš prebavni sistem določene hrane ne more prebaviti, zato lahko nekaj ur po obroku občutimo drisko, napenjanje, bruhanje, krče ali glavobol.
Kako lahko pomagamo?
Prepoznamo živila, ki nam škodujejo (pisanje prehranskega dnevnika), in jih omejimo ali izločimo iz jedilnika.
Lahko si pomagamo z encimi v obliki tabletk za laktozno intoleranco.

ZGAGA
Zgaga je neprijeten občutek zaradi zatekanja želodčne kisline v grlo in usta. Pojavi se, ko so mišice na dnu požiralnika oslabele in dopuščajo, da se del želodčne tekočine vrne v požiralnik. Posledica je neprijetna bolečina, ki se lahko poslabša, če se po obroku uležemo ali sklonimo.
Kako lahko pomagamo?
Izogibamo se hrani, ki lahko povzroča zgago, npr. mastna hrana, pekoča hrana, meta, paradižnik, čebula, česen, kava, čaj, čokolada, alkohol in gazirane pijače.
Po obroku se izogibamo ležanju in večerjo jemo najkasneje tri ure pred spanjem.
Želodčno kislino lahko nevtraliziramo z antacidi.

DŠMS - SloMSIC
SloMSIC - ZŠMS

Address

Medicinska Fakulteta, Korytkova Ulica 2
Ljubljana
1000

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Za Življenje! Ljubljana posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Share

Category