Za Življenje! Ljubljana

Home
Slovenia
Ljubljana
Za Življenje! Ljubljana

Znanje rešuje življenja! DELAVNICE ZA POSAMEZNIKE

Prijavite se lahko na naši spletni strani! Več informacij na naši spletni strani!

Brezplačne obnovitvene delavnice prve pomoči za vse, ki želijo izstopiti iz pasivne množice in nuditi ustrezno pomoč sočloveku, pa naj bo to naključni ponesrečenec_ka ali član_ica družine. Vsi vemo, da znanje prve pomoči hitro zbledi, zato smo se odločili pripraviti delavnico, kjer v relativno kratkem času ponovite temeljna poglavja prve pomoči. Osnovna poglavja

- pristop k poškodovancu
- TPO (temeljni postopki oživljanja) odraslih, otrok
- Krvavitev in rane
- Uporaba avtomatskega defibrilatorja
- Položaj za nezavestnega
- Prva pomoč pri zadušitvah

Glede na zanimanje pa še:

- Zlomi, poškodbe hrbtenice, imobilizacija
- Opekline, omrzline, kemične poškodbe, zastrupitve
- Nujna internistična stanja (infarkt, alergijske reakcije, šok, težko dihanje, sladkorna bolezen)

Naša delavnica poteka v skladu s smernicami Evropskega sveta za reanimacijo, ki se vsakih 5 – 6 let spreminjajo. Več informacij na www.erc.edu

ORGANIZIRANE SKUPINE

Na vašo željo izvedemo tudi posebno individualno delavnico za vaše društvo ali podjetje. Vaša naloga je zbrati zadostno število udeležencev (15 ali več) – zaposlenih, članov društva, prijateljev, sorodnikov ali znancev… Ostalo prepustite naši ekipi: organizirali bomo individualno delavnico pri kateri bodo sodelovali naši inštruktorji, študenti medicine. Po dogovoru lahko tudi dodamo ali podrobneje obdelamo področja prve pomoči, ki so v vašem območju delovanja še posebej relevantna. Iz vaše strani pričakujemo le predavalnico z računalnikom in projektorjem.

04/12/2025

Zapora dihalne poti s tujkom je življenje ogrožujoče stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje, zato je ključno, da znake čim prej prepoznamo. Ustrezne ukrepe prilagodimo glede na to, ali gre za delno ali popolno zaporo dihalne poti.

Pri delni zapori prizadeti na vprašanje "Ali se dušite?" odgovori z "Da!", saj je še sposoben govoriti, kašljati in dihati. V tem primeru je ukrepanje usmerjeno v spodbujanje kašlja, dokler tujka ne izloči sam.

Popolno zaporo pa prepoznamo po tem, da prizadeti na vprašanje ne more odgovoriti z glasom, temveč le prikima. Poskusi kašljanja in dihanja so neučinkoviti ter jih pogosto spremljajo piskajoči zvoki. Prizadeti je poten, njegova koža pa lahko postane bleda ali modrikasta, zlasti okoli ust. Ob popolni zapori je treba nemudoma začeti z izmeničnim izvajanjem naslednjih ukrepov: 5 Udarcev med lopaticama (žrtev naslonimo naprej in s spodnjim delom dlani močno udarimo petkrat med lopaticama) ter 5 Heimlichovih prijemov (žrtev objamemo od zadaj, sklenjeno pest položimo med popek in rebrna loka, primemo z drugo roko ter odločno potisnemo navznoter in navzgor). Te ukrepe izvajamo dokler se dušenje ne konča ali se žrtev ne preneha odzivati – če se žrtev preneha odzivati, začnemo z oživljanjem (TPO).

Opozorilo: Pri dojenčkih (mlajših od enega leta) namesto Heimlichovega prijema izvajamo stise prsnega koša.

15/11/2025

Projekt Za življenje! Ljubljana vas lepo vabi na brezplačno obnovitveno delavnico prve pomoči, ki jo bomo izvedli 24.novembra ob 18ih v prostorih Medicinske fakultete v Ljubljani (Korytkova ulica 2).

Delavnica bo osredotočena na temeljne postopke oživljanja in uporabo AED. Poleg tega se boste naučili pravilne oskrbe krvavitev, zlomov in zvinov, ukrepanja ob tujku v dihalni poti ter prepoznavanja in nudenja prve pomoči pri hudih alergijskih reakcijah.

Za udeležbo na delavnici ne potrebujete predhodnega znanja, le željo po pridobivanju novih znanj in dobro voljo!

Za prijavo nam pišite na
zazivljenje.ljubljana@gmail.com, ali pa se prijavite prek obrazca na tem linku: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdoBbgOT_tlQ2U66rLtmokQhTWES_-7aWiAJME7MWshmwd3cQ/viewform

Se vidimo!

23/06/2025

Sončarica oziroma, v hujši obliki, vročinska kap nastane, ko se telesna temperatura naglo dvigne in se telo ni več sposobno učinkovito ohlajati. Povzroči jo lahko izpostavljenost vročini ali pa velika telesna aktivnost. Lahko privede celo do poškodb možganov in drugih vitalnih organov.

Simptomi in znaki so med drugim glavobol in bruhanje, telesna temperatura 40 °C ali več, vroča, suha koža, prekomerno potenje in, v skrajnih primerih, koma.

Pri sumu na vročinsko kap pokličemo 112.
Cilj prve pomoči pri vročinski kapi je, da osebo postopno ohladimo. To lahko naredimo na primer s hladno prho, ventilatorjem in hladnimi obkladki. Najučinkoviteje je, da obkladke namestimo pod pazduho, na vrat, v predel dimelj ter v kolenski kotanji. Če je oseba pri zavesti, lahko pije hladno pijačo, če je nezavestna, pa preverimo dihanje in v njegovi odsotnosti pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

Kako lahko preprečimo vročinsko kap?
- skrbimo za dovoljšnjo hidracijo,
- izogibamo se močnemu soncu,
- nosimo lahkotna oblačila in se mažemo s kremo z zaščitnim faktorjem,
- ob hudi vročini se zadržujemo v klimatiziranih prostorih.

O dehidraciji, ki pogosto spremlja vročinsko kap, pa si lahko preberete v naši prejšnji objavi ☀️

30/05/2025

Prihaja vroče poletje ☀️ in z njim DEHIDRACIJA:

Do dehidracije pride, ko izgubljamo več tekočine, kot je vnašamo. Vodo neprestano izgubljamo z znojenjem, dihanjem, uriniranjem in izločanjem blata. Na večje izgubljanje tekočin vplivajo zunanji dejavniki: daljša telesna dejavnost (šport, fizično delo), visoka temperatura ozračja in telesni dejavniki: driska, bruhanje, vročina in hiperglikemija.
Za dehidracijo so bolj ogroženi majhni otroci zaradi večjega razmerja med telesno površino in volumnom ter starostniki, ki pozneje občutijo žejo, poleg tega pa pogosto jemljejo zdravila, ki povečujejo izločanje tekočin.

ZNAKI DEHIDRACIJE
Ob pomanjkanju vode se zmanjša volumen krvi, pade krvni tlak in s tem prekrvavljenost organov.
Pri blagi dehidraciji se pojavi žeja, suha usta, glavobol, utrujenost, zaprtje, slabša koncentracija in spomin, oči postanejo bolj vdrte in koža manj prožna. Uriniranje postane manj pogosto, urin pa je temnejše barve in ima močnejši vonj.
Pri zmerni dehidraciji se pojavi še pospešeno bitje srca, nižji krvni tlak in vrtoglavica.
Pri hudi dehidraciji pa se lahko poleg zmedenosti pojavijo tudi halucinacije, krči in hipovolemični šok. Je življenjsko ogrožajoče stanje in zahteva hospitalizacijo.

PREPREČEVANJE DEHIDRACIJE
Pomembno je uživanje zadostne količine tekočin, najprimernejša je kar navadna voda. Pijemo lahko tudi mineralno vodo, nesladkane čaje in zelenjavne sokove, sadne sokove pa v zmernih količinah, saj vsebujejo veliko sladkorja. Ob povečani izgubi tekočin lahko uporabimo tudi peroralne rehidracijske raztopine.

Odrasle osebe potrebujejo 2 - 3 litre tekočine na dan, od tega polovico lahko zaužijemo s hrano (juhami, sadjem). Priporočljivo se je izogibati kavi, sladkim in alkoholnim pijačam ter pravim čajem, saj ti delujejo diuretično (povečujejo odvajanje vode).

07/05/2025

AED ali avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna prepoznati kakovost električne aktivnosti v srčni mišici in po potrebi izvesti električni sunek, ki lahko povrne pravilno delovanje srca in reši življenje.

AED ne nadomesti stisov prsnega koša in vpihov! AED nam lahko pomaga le v primeru, ko je v srcu sicer prisotna električna aktivnost, vendar ni pravilno organizirana – preddvori in prekati srca se krčijo neusklajeno (fibrilacija). Naprava bo takšno aktivnost prepoznala in s pomočjo elektrike srce »resetirala« in povrnila pravilno bitje srca.

Defibrilator uporabimo vedno, ko je oseba v srčnem zastoju – ni odzivna in ne diha.
Takrat nekoga pošljemo po AED, medtem ko sami nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja (TPO). Če smo sami, osebe ne zapuščamo! Stisi prsnega koša so nepogrešljivi in imajo absolutno prednost pred iskanjem AED.

AED je zelo varen in enostaven za uporabo. Vsa navodila so narisana na napravi, ko jo prižgemo, pa nam začne dajati tudi jasna glasovna navodila v slovenščini. Pomembno je, da napravo čim prej prižgemo (če se ne sama) in namestimo samolepilni elektrodi na gol prsni koš, kot je narisano – eno pod desno ključnico, drugo na levo stran prsnega koša oz. tako, da je srce med elektrodama. Če sta prisotna dva reševalca, en lepi elektrode, medtem ko drugi izvaja TPO. Ko sta elektrodi nameščeni, bo naprava začela z analizo srčnega ritma. Takrat je pomembno, da se osebe nihče ne dotika.
Nato AED pove, če je potreben električni sunek ali ne:
- sunek NI potreben: takoj nadaljujemo s TPO (30:2),
- sunek JE potreben: najprej se prepričamo, da se osebe nihče ne dotika, nato pritisnemo utripajoči gumb za šok. Ko je električni sunek izveden, čim prej nadaljujemo s TPO.
Naprava bo vsaki 2 minuti ponovila analizo, pomembno je, da jo poslušamo. Postopek ponavljamo do prihoda reševalcev, elektrod ne odstranjujemo in naprave ne ugašamo.

AED-ji se nahajajo v javnih ustanovah – nakupovalna središča, pošte, banke, šole, zdravstveni domovi,… Če nismo prepričani, kje je najbližji, lahko vprašamo dispečerja na številki 112.

07/05/2025

Ali je otrok pomanjšan odrasli?

Pri oživljanju je pomembno pomisliti na anatomske in druge razlike med odraslimi in otroki, saj velja pravilo, da otrok ni pomanjšan odrasli.

Razlika 1: SPROSTITEV DIHALNE POTI
Dojenčki imajo v primerjavi s telesom dokaj veliko glavo, zato imajo že leže na hrbtu odprto dihalno pot. Dojenčkom zato ne zvračamo glave, kot bi to naredili pri otroku ali odraslem, saj bi tako lahko dihalno pot celo zaprli.

Razlika 2: 5 ZAČETNIH VPIHOV
Najpogostejši vzrok za srčni zastoj pri otrocih je tujek v dihalnih poteh. Ko ugotovimo, da otrok ne diha, še pred začetkom stisov, naredimo 5 začetnih vpihov. Tako upamo, da bomo lahko potisnili tujek globlje v dihalne poti in na ta način sprostili pot do vsaj enega pljučnega krila.

Razlika 3: VPIHI
Vpihe prilagodimo velikosti dojenčka/otroka, tako da pihamo počasi in enakomerno, dokler ne opazimo dviga prsnega koša. Pri dojenčkih z našimi usti zaobjamemo njihova usta in nos, medtem ko pri otrocih in odraslih zaobjamemo le usta in nos zatisnemo.

Razlika 4: STISI PRSNEGA KOŠA
Pri dojenčkih izvajamo stise z uporabo 2 prstov (kazalec in sredinec ene roke ali oba palca), pri tem smo pozorni, da pritiskamo na prsnico in ne na trebušček. Pri otrocih izvajamo stise z eno roko, z drugo pa lahko stabiliziramo glavo. Frekvenca stisov je enaka kot pri odraslem: 100-120/min. Razmerje med stisi in vpihi je 30:2 (za izurjeno zdravstveno osebje 15:2).

Razlika 5: AED
Pri otrocih uporabimo otroške samolepilne elektrode, če pa teh ni, lahko uporabimo tudi odrasle. Namestimo jih lahko enako kot pri odraslem – eno pod desno ključnico in drugo pod levo pazduho (pazimo, da se ne stikata), ali še bolje, eno na sredino prsnega koša in drugo na sredino hrbta.

30/12/2024

O podhladitvi oziroma hipotermiji govorimo, kadar temperatura jedra telesa pade pod 35 °C. Ker je naše telo prilagojeno na delovanje v natančno določenem temperaturnem območju, lahko pri temperaturi jedra pod 24–26 °C že nastopi smrt zaradi odpovedi srca in prenehanja dihanja.
Med dejavnike tveganja za podhladitev spadajo alkoholni opoj, uporaba drog, slabša funkcija hipofize in prizadeto osrednje živčevje. Ogrožene skupine vključujejo starejše in dojenčke, saj slabše uravnavajo telesno temperaturo in imajo drugačno presnovo. Prav tako lahko ogroženost poveča jemanje nekaterih zdravil.

ZNAKI PODHLADITVE:
Pri blagi podhladitvi je zavest jasna, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost, srčni utrip in dihanje pa sta pospešena. Pri zmerni podhladitvi postane oseba zaspana in otopela, dihanje in srčni utrip se upočasnita, drgetanje pa preneha. Telo ni več zmožno ohranjati toplote! Pri hudi podhladitvi je oseba nezavestna, dihanje in bitje srca pa postopoma odpovesta.

POMOČ PRI PODHLADITVI:
Ukrepanje je odvisno od stopnje podhladitve. Ogrevanje mora potekati postopoma in nežno, da ne obremenimo srca in krvnega obtoka. Pri blagi podhladitvi je ključna zaščita pred mrazom. Osebo je treba zaščititi pred vetrom, odstraniti mokra in ji nadeti suha oblačila ter oviti jedro telesa s termofolijo ali odejami. Prav tako je priporočljivo spodbujati gibanje in pitje tople tekočine. Pri zmerni do hudi podhladitvi telo ni več sposobno samo vzdrževati toplote. V tej fazi je pomembno zagotoviti zaščito pred mrazom, ob motnjah zavesti pa preprečiti pitje tekočine. Če je oseba nezavestna, jo namestimo v stabilni bočni položaj, skrbimo za odprto dihalno pot in redno preverjamo dihanje. Če bolnik preneha dihati, takoj začnemo s temeljnimi postopki oživljanja!

Poomembno je tudi, da poškodovanca ne izpostavimo nenadoma visokim temperaturam (nikoli ga ne dajemo v vročo kopel), saj lahko zaradi tega povzročimo šok ali celo opekline, prav tako ne smemo masirati ali drgniti poškodovančeve kože.

30/12/2024

EpiPen je samoinjektor adrenalina (epinefrina), ki ga uporabljamo pri hudih alergijskih reakcijah (anafilaksiji). Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi.
Adrenalin pri anafilaksiji olajša dihanje tako, da sprosti mišice v dihalnih poteh. Poleg tega pomaga pri krčenju mišičnine v steni žil, s čimer preprečuje življenje ogrožajoč padec krvnega tlaka.

UPORABA EPIPENA
Najprej odstranimo varovalo - moder pokrovček, s tem je EpiPen pripravljen na uporabo.
Samoinjektor pridržimo približno 10 cm nad zunanjo stranjo stegna in nato z odločnim sunkom potisnemo konico ob stegno, pri čemer zaslišimo klik. Počakamo 10 sekund in šele nato EpiPen odmaknemo od stegna.

Pred uporabo samoinjektorja ni potrebno odstraniti oblačil.
Po uporabi iglo prekrije oranžno varovalo, tako da ni nevarnosti, da bi se pri nadaljnjem rokovanju z EpiPenom poškodovali.

EpiPen uporabimo vedno, tudi če smo v dvomu. Če ga uporabimo po nepotrebnem, lahko pride do tresavice, slabega počutja in glavobola. Na mestu vboda se lahko pojavi tudi ščemeč občutek zaradi skrčenih žil in posledične manjše prekrvavitve. Simptomi minejo po 1-2 urah in niso nevarni.

POGOSTE NAPAKE PRI UPORABI EPIPENA
- samoinjektor prehitro odmaknemo (po kliku je potrebno je počakati 10s)
- ob stegno pritisnemo s premajhno silo (roka naj zaniha in konkretno pritisne EpiPen v stegno)
- z uporabo samoinjektorja odlašamo, ker smo v dvomu (nepotrebna uporaba EpiPena bolniku NE bo škodovala)

Več o anafilaksiji pa si lahko preberete v naši prejšnji objavi.

08/04/2024

ANAFILAKSIJA

Anafilaksija je resna alergijska, sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se lahko razvije zelo hitro, že v nekaj
minutah po izpostavljenosti alergenu.

Pogosti simptomi anafilaksije so: rdečica, težko in piskajoče dihanje, oteklost jezika, zatečena usta, srbečica, kožni izpuščaj ter vrtoglavica.
Lahko pride tudi do zakasnele reakcije ali do anafilaktičnega odziva brez očitnega sprožilnega dejavnika.
Najpogosteje anafilaksijo izzovejo piki insektov, hrana in zdravila.

PRVA POMOČ PRI ANAFILAKSIJI:
- Alergen kar se da hitro odstranimo, če je to mogoče.
- Pomembno je, da čimprej pokličemo 112.
- Uporabimo EpiPen, če ga ima bolnik pri sebi.
- Bolnika namestimo tako, da mu bo udobno – v polsedeči položaj, če pa je bolnik v šoku, ga poležemo in mu dvignemo noge. Če bolnik bruha, ga damo na bok.
- Do prihoda reševalcev ves čas spremljamo dihanje in v primeru prenehanja normalnega dihanja začnemo oživljati.

Bolnika ne silimo na bruhanje in mu ne dajemo hrane ali pijače! Izjemoma lahko bolnik pri zaužitju znanega alergena s požirkom vode izpere usta, vendar samo, če je pri polni zavesti in se anafilaksija še ni polno razvila.

Tudi, če simptomi po uporabi EpiPena izzvenijo, mora bolnik v bolnišnico, saj se anafilaksija lahko ponovi.

25/03/2024

EPILEPTIČNI NAPAD

Epilepsija je nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se napadi. Napad je definiran kot nenadna sprememba vedenja zaradi začasne spremembe v električnem delovanju možganov. Med napadom se lahko pojavijo mišični krči, motnje tipa, voha, vida ali sluha in motnje zavesti.
Napade v grobem delimo v dve skupini: generalizirani in delni (parcialni) napadi.
Med generalizirane napade spadajo veliki napadi (grand-mal), za katere je značilna popolna izguba zavesti in mišični krči, med katerimi se oseba pogosto ugrizne v jezik, pomodri ali se pomóči. Poznamo tudi majhne napade (absence), ki se največkrat pojavljajo v otroštvu in se kažejo s kratkotrajno prekinitvijo dejavnosti in zazrtostjo v nek predmet ali daljavo.
Med delne napade uvrščamo motorične napade (krčenje prizadetih mišic) in senzorične ali senzomotorične napade (občutek otrplosti ali mravljinčenja).

PRVA POMOČ PRI EPILEPTIČNEM NAPADU:

- ostanite mirni in spremljajte, kako dolgo traja napad
- če oseba izgubi zavest in pade na tla, poskrbite, da med napadom ne pride do poškodb,
- umaknite ostre predmete in podložite glavo z mehkim predmetom
- ko se krči prenehajo, osebo obrnite v stabilni bočni položaj za nezavestnega

Česa NE storiti:
- ne puščajte osebe same
- osebe med napadom ne držite in ne poskušajte ustaviti krčev
- ničesar ne dajajte osebi v usta
- med napadom ne segajte osebi v usta

Kdaj je potrebna zdravniška pomoč?
- ko veste, da gre pri osebi za prvi tovrstni napad oziroma, ko osebe ne poznate
- ko napad traja več kot 5 minut
- ko napadu takoj sledi nov napad in oseba vmes ne pride k zavesti
- ko se je oseba med napadom poškodovala
- ko ne veste, ali gre res za epileptični napad

DŠMS - SloMSIC SloMSIC - ZŠMS

18/10/2023

Pozdrav! 💚
Člani projekta Za življenje! vse, ki vas zanima širjenje znanja prve pomoči v dobri družbi, lepo vabimo na uvodni sestanek projekta, ki bo v četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri v prostorih DŠMS.
Pridite, da se spoznamo in podružimo 😁

Address

Medicinska Fakulteta, Korytkova Ulica 2
Ljubljana
1000

Website

http://www.zazivljenje.org/lj/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Za Življenje! Ljubljana posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Want your practice to be the top-listed Clinic in Ljubljana?

Za Življenje! Ljubljana

04/12/2025

15/11/2025

23/06/2025

30/05/2025

07/05/2025

07/05/2025

30/12/2024

30/12/2024

08/04/2024

25/03/2024

18/10/2023

Address

Website

Alerts

Shortcuts

Share

Category