06/06/2025
Odnos z očetom je ena izmed najglobljih in najvplivnejših vezi, ki jih oblikujemo v otroštvu. Velikokrat se tega ne zavedamo, ampak očetova prisotnost ali odsotnost, njegova toplina ali hladnost, njegova moč ali nemoč ima močan vpliv na to, kako kot odrasli doživljamo sebe, svet in druge ljudi.
Očetova vloga v otroštvu
Oče ni le simbol avtoritete – je tudi prvi moški lik, skozi katerega otrok (ne glede na spol) gradi svoj odnos do strukture, samozavesti, meja in varnosti. Za deklico je oče pogosto prvi "moški" v njenem življenju, ki postavi temelj za to, kakšne odnose z moškimi bo imela kot odrasla ženska. Za dečka pa je oče pogosto ogledalo moškosti – skozi očeta se uči, kaj pomeni biti moški, kako izražati čustva, kako biti v akciji in kako izražati svojo moč.
Če je bil oče prisoten, a čustveno hladen, nasilen, kritičen, odsoten, zastrašujoč ali pa celo povsem odsoten, otrok razvije določene obrambne mehanizme. Ti mehanizmi, ki so morda nekoč služili kot zaščita, pa nas kot odrasle pogosto ovirajo – v partnerstvu, pri samopodobi, karieri ali starševstvu.
Ključni izzivi, povezani z očetom
Najpogostejše težave, ki izvirajo iz nerazrešenega odnosa z očetom, vključujejo:
1. Nizka samopodoba
Če kot otrok nismo bil slišani, videni ali priznani s strani očeta, se v odrasli dobi pogosto pojavi prepričanje, ki pravi: "Nisem dovolj dober/dobra." To lahko vodi do nenehne potrebe po dokazovanju, perfekcionizmu ali pa pasivnosti in strahu pred uspehom.
2. Težave z avtoriteto
Očetova figura pogosto predstavlja avtoriteto. Če je bil oče avtoritativen ali zlorabljal moč, lahko v odrasli dobi razvijemo odpor do avtoritet – težko sprejemamo navodila, se upiramo pravilom ali imamo težave s šefom, zakoni in strukturami.
3. Težave v partnerskih odnosih
Očetova čustvena nedosegljivost, kritičnost, nasilje ali odsotnost se pogosto ponovi v partnerskih odnosih. Lahko privlačimo partnerje, ki so podobni našemu očetu – oddaljeni, hladni, nepredvidljivi – v upanju, da bomo tokrat prejeli to, česar kot otroci nismo.
4. Strah pred lastno močjo ali uspehom
Če je bil oče dominanten, tekmovalen ali zastrašujoč, lahko potlačimo svojo moč in ambicije, ker jih podzavestno povezujemo z nevarnostjo, konfliktom ali zavrnitvijo. Če pa je bil pasiven, brez ambicij, v strahu, pa lahko od njega prevzamemo ta način delovanja, ki nas ovira do naših ciljev.
Zakaj je pomembno predelati otroštvo?
Ko predelujemo odnos z očetom, ne gre za to, da bi ga obsojali ali iskali krivca. Gre za to, da razumemo, kako nas je ta odnos oblikoval – in da se osvobodimo nezavednih vzorcev, čustev, ki niso več koristni.
Zdravljenje odnosa z očetom pomeni:
- prevzemanje odgovornosti za svoje notranje stanje,
- razumevanje njegove zgodbe in ran (kar ne pomeni, da jih opravičujemo),
- odpuščanje – sebi, njemu in življenju,
- postavljanje novih notranjih temeljev, kjer sami postanemo "notranji oče" – vir varnosti, strukture in podpore.
Kako začeti preobrazbo?
Zavedanje: Opazuj, kje v življenju se pojavljajo težave, ki bi lahko bile povezane z očetovsko rano (strah pred uspehom, privlačenje toksičnih partnerjev, težave z avtoriteto itd.).
Pogovor z notranjim otrokom: Piši pismo svojemu otroku v sebi – kako se je počutil ob očetu. Nato piši pismo očetu – kaj si si želel, česa nisi dobil, kaj te je bolelo.
Terapevtsko delo: Srčni Rebirthing – Preobrazba odnosa z očetom v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru, ali pa individualna terapija, kjer ti pomagam, da razrešiš ključne izzive, ki jih imaš in so povezani z odnosom do očeta.
Odpusti, ne zaradi njega – zaradi sebe: Ko odpustimo, prekinemo verigo bolečine. Ne samo zato, ker on "zasluži", ampak zato, ker predvsem mi zaslužimo svobodo.
Odnos z očetom je kot korenina – nevidna, a temeljna. Če so korenine ranjene, je drevo šibko. A dobra novica je, da lahko kot odrasli negujemo te korenine. Ko pozdravimo očetovo rano, se povežemo s svojo notranjo močjo, jasnostjo, ustvarjalnostjo in občutkom varnosti. In to ni le darilo za nas – to je darilo, ki ga predamo tudi prihodnjim generacijam.
Z ljubeznijo
Maja
