30/10/2024
SI DELATE MISELNE VZORCE V GLAVI?
Moj brat ne hodi na delavnice in kar se vzgoje tiče ne bere priročnikov, pa vendar z ženo vzgajata svoje otroke za moje pojme bolje kot marsikdo. Vsi, ki imate otroke, tale zapis vam morda lahko koristi.
Zadnjič smo pri mami barvali ograjo. Njegova dva otroka sta se mi javila za pomočnika. Prepričana, da ne b***a dolgo zdržala, saj sta stara 5 in 10 let sem vzela njuno ponudbo kot muho 10 minutnico in si morala po nekaj urah šmirglanja in barvanja priznati, da sta še kar tam. Iana (5 let) so najbrž prepričala delovna očala, ki jih je lahko nosil dokler se je posvečal ograji, s Tio pa sva imeli zelo zanimive pogovore in imela je tudi čisto svoj čopič, za katerega je vedela, da ga bo privatiziral Ian takoj, ko zapusti prizorišče. Danes bi rada z vami delila najin pogovor, ker se mi zdi zelo pomemben.
Ne spomnim se kako se je začelo, vendar je 10 let stara Tia omenila, da ji je ati rekel, da si mora v glavi delati miselne vzorce. Prosila sem jo da mi malo bolje razloži to idejo in rekla mi je tole:
˝A veš, ko se karkoli zgodi, jaz najprej pomislim, da mi je nekdo naredil to zanalašč. Druge opcije takrat sploh ni.˝ Vprašam naj mi pove en primer. Reče: ˝No, na primer, zadnjič sem nesla ven svojo novo stekleno flaško. Ati mi je lepo rekel, da je nevarnost da se bo razbila, ampak jaz sem bila tako zaljubljena vanjo, da sem jo preprosto morala vzet s sabo. Postavila sem jo na klopco in 5 minut kasneje je Ian brcnil žogo vanjo in flaša se je seveda razbila. Znorela sem. Takoj mi je bilo jasno, da je to naredil zanalašč in napadla sem ga.
Ko sva prišla domov mi je ati rekel, da je opazil, da skoraj vedno najprej pomislim, da je nekdo naredil zanalašč in da bi bilo veliko boljše, če si naredim najprej miselni vzorec vseh možnosti. Na primer, mogoče je bila nesreča in Ian sploh ni hotel zadeti moje flaške, mogoče sploh ni vedel, da je tam, mogoče lahko prevzamem odgovornost za to, da sem jo dala na klopco in ne na travo, kjer bi bila bolj varna ali pa, da nisem poslušala atijevega nasveta… Skratka, ko si naredim miselni vzorec vsega kar vidimo kot možno, grem in vprašam še Iana zakaj je to naredil. In šele nato ponorim, če je seveda potrebno. V tem primeru ni bilo, ker ko sem vprašala Iana je rekel, da je hotel žogo brcniti čisto drugam, ampak se mu ni posrečilo. Bilo mu je res žal, ko je videl kako me je prizadelo. Tudi men je bilo žel, ker sem ga brez razloga nadrla kot da je kriminalec. Tako da, sedaj vadim risanje miselnih vzorcev vsakič, ko se kaj zgodi.˝
Vau. Sem si mislila, res kul. Všeč mi je bila njena raziskovalna narava, zato sem se odločila, da grem še malo dlje. Rekla sem ji, da imamo ljudje pogosto v sebi neke avtomatike, ki niso resnične in nam ne koristijo, se pa pojavijo čisto avtomatsko in brez našega razmišljanja in, da jih je zelo dobro prepoznati in spremeniti. Daj mi primer, je rekla Tia.
Na primer, nekateri ljudje mislijo, da so za vse sami in ne glede na to koliko jim pomagamo, ohranijo to idejo. Seveda sem izbrala ta primer zato, ker vem, da je to eno izmed njenih avtomatik. ˝Ja, je takoj rekla, moja mami je taka. Na primer, poslušaj tole: zadnjič je ati nastavil smeti pred vrata, ni pa jih takoj odnesel. In pri nas res ati VEDNO odnaša smeti. Pride mimo mami in reče: ´A sem pri nas res čisto za vse sama. A lahko enkrat nekdo drug odnese smeti ven´. Ampak Vesna, ne spomnim se, da bi jih v resnici kdaj ona odnesla.˝ Zelo dober primer, ji pritrdim. Ampak želim, da tudi sama pri sebi vidi to avtomatiko. Ker bodimo iskreni, opaziti finte pri drugih je bistveno lažje kot videti jih pri sebi.
Ponovno poskusim; ja, jaz tudi vidim, da imam malo te avtomatike, čeprav sem že veliko delala na tem se mi včasih še vedno prikrade misel, da mi nihče noče pomagat. Pogleda me in se opogumi: ˝Ja, sej to. Jaz tudi mislim, da jo imam.˝ Malo se še pogovarjava o tem kje se to kaže pri njej in kako lahko, ko jo prepozna spet naredi miselni vzorec in pogleda sliko malo bolj realno. Če ugotovi, da je res vse naredila sama ali če je dela preveč, da bi zmogla lahko nato prosi ostale za pomoč. Strinjala se je, da je to dobra ideja in da bo poskusila. Povedala sem ji, da te stvari pogosto trajajo nekaj časa, da jih res zvadimo, tako da naj ne obupa, če ji ne bo šlo takoj.
Zvečer sem rekla bratu, da se mi zdi, da z ženo ful dobro vzgajata svoje otroke in da mi je všeč njegov prijem z miselnimi vzorci. Njegov odgovor: ˝Veš kaj, jaz mislim da pri vzgoji ni nekih hudih filozofij. V resnici moraš razen tega, da jih imaš iskreno rad prav naredit samo ene tri stvari in ena izmed njih je to, da jih naučiš razmišljati s svojo glavo.˝ Amen, ni kaj dodati.
