31/10/2024
FIAT LUX!
Že leta pišem o prepletanju svetlobe ali/in teme skozi leto.
Letni časi, elementi posameznega obdobja, iskanje naravnega ravnovesja v naravi in znotraj nas … to iščemo.
Od nekdaj.
In ko sem ustanovila WITCHY čarovniško šolo Akademija Alkimistka , je bilo, in je še vedno, koledarsko leto osnova vsega nadaljnjega spoznavanja.
No, in tu so ljudstva tega sveta, ki so živela v dobah pred našo, poznala ravno takšna ali podobna prehajanja in čas, ko je Sonce zmanjševalo svojo moč in je bilo svetlobe čedalje manj, ko je zemlja in rastlinje odšlo k počitku, so temu »koreninskemu« slogu sledili tudi sami.
Zagotovo je ogenj prinesel izjemno revolucijo v tem prepletanju svetlega in temnega in kasneje elektrika. Uau, čudo, magija… danes pa nam je vse to povsem normalno.
A predstavljajte si za trenutek, da nimate luči, da si morda pomagate s svečko, …
Tema je od nekdaj burila domišljijo z raznimi duhovi, pošastmi, v ta krog pa so se v lovu vsega grešnega na tem planetu znašle tudi čarovnice. Predvsem Ženske, ki so želele vedeti več, znati več … ne biti v stalni senci moškega (gospodarja).
A to ni ta zapis … o čarovnicah. In lovu nanje. Vsa ta podoba je namreč v nekem woodu (holly) postala povsem zgrešena … in človekov um je to ponotranjil … ali kako kritičnost uma umolkne ali povsem izostane. :(
No, pa pojdimo h koledarskemu letu.
Sonca je vse manj.
Vsa energija se pomika pod zemljo, h koreninam.
Če vas vprašam, kaj nabirate sedaj v naravi? Cvetove in listje ali korenine?
Upam, da ste prav odgovorili. 😄
In to je ta čas. Čas teme, čas hada, čas strahu pred vsem, kar se skriva tam zunaj, v temi … in to se ne konča vso zimo … spomnite se samo volčjih noči, ki jih nekateri poznate pod imenom 12 božičnih dni/noči… in tako naprej …
Narava s svojo energijo slika naš vsakdan.
Morda v teh modernih časih z elektriko malo manj, a vseeno lahko nekje v kotičku duše temu pritrdite.
V koledarskem letu » čarovniških » praznikov imata dva dneva oziroma noči prav posebno mesto. Prvi se zgodi iz noči zadnjega aprila na prvi maj, ko se prižigajo kresovi in vse znova poganja in cveti, drugi pa pade iz noči zadnjega oktobra na prvi november.
Čas, ko je bila bera leta pobrana in nastopi čas mirovanja.
Prvi se imenuje Beltane, drugi pa Samhain.
Samhain je časovno opredeljen ravno na pol poti med jesenskim enakonočjem in zimskim solsticijem. V čarovniškem koledarju predstavlja praznovanje Novega leta, kar se opira na tradicijo Keltov. Ta dan je posvečen tudi dušam umrlih, takšno tradicijo so poznali že v Egiptu, pri Keltih, Mehičanih.
Prav tako je to praznik reinkarnacije, saj kaže na odsotnost boga Sonca, ki se bo ponovno rodil v času zimskega solsticija kot otrok obljube.
Torej, vse gre h koreninam. V temo. In tam je človek pred nami spoznal odmik veselja, saj ga je Sonce »zapustilo«, zemlja ni rodila več in pogosto je bil lačen, prezebel, … čas bede in smrti je bilo to obdobje.
Povsem nasprotno od Beltaina, ko se luč veča, Sonca je več, več je toplote in ko končno spet na vrtu in njivah začne vse brsteti.
Ko vstopimo v pomlad. 💚
In če ste kdaj brali kakšno študijo, kdaj se ljudje največkrat poslovijo od tuzemskega sveta , je to čas »teme« … tako to gre …
Zdaj smo v času mirovanja, instrospekcije, zdaj skrbimo, da nismo preveč razsipni z energijo, in komaj čakamo na pomlad …
Čas mirovanja
V tem času vlada astrološko znamenje Škorpijon, ki je povezan s koreninami, z globinami, s podzemljem, s smrtjo. Povsem drugače, kot v njegovem nasprotnem astrološkem znaku Biku, ko se s pomladjo začne zopet novo življenje. Tako so v davnini sledili premikom v naravi, predvsem moči Sonca, ki sedaj pojenja in se vse skupaj v naravi umirja. To je bil še zadnji čas spravil, sušenja zelišč, ko so hrambe zapolnili, zemljo pa prepustili mirovanju.
Svet duhov
Samhain pa ima še eno posebnost, namreč od nekdaj so verjeli, da je čas tu povsem izgubil svoj pomen, saj so preteklost, sedanjost in prihodnost eno. Vrata med svetovi in časi se odprejo oziroma zabrišejo, zato naj bi umrli ter prebivalci drugih svetov hodili med živimi. Zimo so naši predniki nasploh videli kot čas teme in podzemlja, čas duhov, zato so prižigali sveče ali bakle, da bi zaščitili sebe in svojo lastnino.
Simbolika
Skozi hrano, jedi in pijačo so temu času tudi primerno pripravljali pogostitve, zase in za duše rajnih. Repa, jabolka, buče, hruške, granatno jabolko, vsa zrna, lešniki, koruza, brusnice, različni kruhi in peciva, jabolčnik, zeliščni čaji (zlasti pelin) niso manjkali na mizi. Vse je bilo odeto v črno, oranžno, belo, srebrno in zlato barvo. Prav tako je to čas ognjiča, krizantem, leske, pegastega badlja, žajblja, brina, mete in koprive, ki se lahko uporabijo kot kadila ali pa kot cvetni aranžma.
MORANA je prišla ...
Človek se je vedno ravnal po naravi in njenih zakonih. In za ta čas v letu, ko se Sonce in poletje poslovita, so vedeli, da prihaja čas teme, mraza, ledu in čas smrti.
Če je bila zima res hladna, je navadno poginilo precej živine, pomrznilo je rastlinje.
To je bil čas, ko hrane nikakor ni bilo v izobilju. Ljudje so bili bolj lačni kot siti.
Zato si lahko samo predstavljamo, kakšno srečo je prinesla pomlad, ko je sončna energija spet zagnala novo življenje.
Naši predniki so naravo vedno dojemali ciklično, torej, vse se vrača.
Morana
V slovanski mitologiji poznamo boginjo Morano, ki je poznana kot boginja smrti in zime.
Imenovali so jo tudi Morena, Marzena in Mora. Pri Keltih, ki so svojo zapuščino zapustili tudi na naših tleh, je poznana kot Morigen ali Morgana, pri Grkih kot Persefona, pri Rimjanih pa kot Prozerpina.
Morana izvira iz indoevropskega korena »mor«, kar pomeni smrt.
Na naših tleh je bila bolj prisotna kot bajeslovno bitje, Mora, ki ljudem ni pustila spati, saj je prinašala težke sanje, škodovala živalim.
Še vedno se je npr. ohranila besedna zveza »mora ga je tlačila«, kar pomeni, da je imel težke sanje.
Povezava z vodo, Mokoš in Maro
Morana je prinašalka dolge zime in temnih noči in je v močni povezavi z vodo.
Tako so npr. reke in morja po starem indoevropskem izročilu predstavljala kraj,
kjer se svet živih sreča z onostranstvom.
Zanimivo je, da v tem času v kolesju zodiaka prične svojo vladavino Škorpijon, ki je vodno znamenje. Njegova esenca pa je meja med svetom živih in svetom mrtvih, on je tisti, ki ima magične sposobnosti komuniciranja s svetovi onkraj. Njegov planet je Pluton, ki nam lahko veliko odkrije, a pred tem je ena sama črna in zelo mračna noč. Torej čas umiranja in ponovnega rojevanja.
Če pomislimo na lastnosti Morane, je treba priznati, da gre vse v isto smer.
V tem pogledu lahko dodamo boginjo Mokoš, ki naj bi bila Perunova žena. Skrbela naj bi za prejo, bila zaščitnica žensk in imela izjemno povezavo z vodo.
Voda kot esenca seveda pomeni plodnost, rodovitnost, ... vlažnost je potrebna za razvoj novega. In to je v domeni ženske.
Mokoš je prvo polovico leta žena Peruna,
drugo pa Velesa, torej svetlega in temnega dela leta.
Tudi Mokoš, tako kot Morana, v vlogi gospodarice čuva vhod v svet mrtvih, dovoljeno pa ji je tudi prosto sprehajanje po prostoru skozi celo leto.
Mokoš tudi daruje in odvzema človeška življenja.
In kaj je z Maro?
Mara je na pomlad mladenka, poleti zrela ženska, ki se omoži, na jesen postane zagrenjena in tako postane Morana. Prinese hlad, zimo in smrt kot ponovno rojstvo.
Torej, gre za različne oblike, prehajanja, spreminjanja, ... tako kot se v naravi dogaja.
Čas kontemplacije
Smo torej v obdobju teme, zime, osebne transformacije, osebnega ponovnega rojstva in taka obdobja nikoli niso najlažja.
A se lahko veliko naučimo o nas samih, življenju, to je čas za odkrivanje najglobljih skrivnosti, čas kontemplacije, notranjih uvidov, magije in čarovnije. Zato seveda ne preseneča, da ima tudi v čarovniškem koledarskem letu pomembno vlogo in se ga praznuje kot Samhain (pomeni konec poletja) ali
Novo leto.
Torej, potopimo se v globino, da smo lahko sami s seboj, opravimo z vsem, kar nas bremeni in se na pomlad vrnemo nazaj v svetlobo in pomlad popolnoma prerojeni.
Zahvala prednikom
Vse v tem času se steka v zemljo, tudi Sonce se zdi, da se skriva nekje v podzemlju.
Čas, ko se portal konec oktobra (31.10.) odpre za komuniciranje z drugimi svetovi, ki ga vodi prav Škorpijon, je čisto magičen.
Od tu tudi izvor posvetitve, spomina na naše prednike in predvsem v svetu energij je pomembno, da se stare rane zacelijo.
Morda se to premalokrat omenja v naši kulturi,
a vendar velja, da ko se stare zadeve, rane zacelijo, tiste, ki so se po naših linijah dogodile že globoko pred časom,
tudi mi začnemo drugačno življenje, z veliko več harmonije in srčne svobode.
Za nas in predvsem za naše naslednike.
Pa še nekaj 🍀 …
Čudovit praznik prepletanja svetlobe in teme je danes zabeležen v koledarju.
Kaj je prinesla reformacija za naše prednike, ki so govorili slovensko?
In za nas, ki živimo v lastni državi ( za naše prednike najbrž nepojmljivo … če bi jih imeli možnost vprašati za nazaj).
Slovenska beseda.
To nam je bilo dano.
V vsakem dnevu in povsod.
Lep praznik nenehnega prepletanja. In ko je vse tema ali svetloba hkrati.
Ali le svetloba, ki ima drugačno nianso … v temi.
Z 💚 , Nina Kasandra