05/05/2026
Včasih pride nekdo k meni in že na začetku reče:
»Sploh ne vem, kdaj sem nazadnje zares začutila mir.«
Ne gre vedno za velike težave.
Včasih je samo občutek…
da si ves čas malo utrujen,
malo napet,
malo oddaljen od sebe.
Kot da telo dela naprej,
srce pa tiho čaka, da ga nekdo končno sliši.
In potem si dovoli priti.
Ne zato, ker “mora”…
ampak ker nekje globoko začuti, da potrebuje nekaj več.
Med terapijo se začne počasi mehčati.
Nežno… brez sile.
Dih postane globlji.
Telo spusti napetosti, za katere sploh ni vedelo, da jih nosi.
Misli utihnejo.
In pride trenutek…
ko samo JE.
Po terapiji pogosto ne pove veliko.
Samo pogleda… in reče:
»WOW, že dolgo se nisem tako počutila.«
In v tem stavku je vse.
💛 občutek varnosti
💛 stik s sabo
💛 notranji mir, ki ne pride od zunaj
Včasih ne potrebujemo več…
samo nazaj k sebi.
In če čutiš, da si želiš tega tudi ti…
si dovoli.
Vzemi si trenutek zase.
Mogoče je točno zdaj pravi čas. 💛