Skupnost Srečanje je šola življenja, predlog življenja, ki zajema celega človeka v prizadevanju, da bi se mu povrnilo osebnostno ravnotežje; so pot, da ponovno najde samega sebe in se reši oklepa zasvojenosti. septembra 1979 ko se je Don Pierino skupaj s petimi fanti, odvisniki, vselil v star mlin v dolini, ki se je imenovala Dolina čarovnic.Z odrekanjem, skromnostjo, vztrajnostjo in velikimi žrtvami so skupaj iskali pot iz sveta mamil. Danes se dolina imenuje Mulino Sila, in ni več Dolina čarovnic ampak Dolina upanja. Ob Silli je v teh letih samo v Italiji zraslo še 165 centrov ter preko 40 centrov izven meja Italije: v Španiji, Švici, Franciji, na Tajskem in v Sloveniji. SKUPNOST SREČANJE – Pot iz odvisnosti
Skupnost Srečanje je terapevtska skupnost, ki je namenjena ljudem na družbenem robu, ki so se tam znašli zaradi različnih težav, predvsem zaradi različnih zasvojenosti. Namen Skupnosti Srečanje je pomagati ljudem na poti zdravljenja zasvojenosti. Prvi tovrstni center je leta 1994 na pobudo Slovenske Karitas osebno odprl don Pierino Gelmini v Novi Gorici. Danes v Sloveniji deluje pet tovrstnih skupnosti. Program Skupnost Srečanje je namenjen odvisnikom, ki so se odločili, da bodo trajno prenehali z uživanjem drog, alkohola in drugih substanc, ki povzročajo odvisnost. Njegov namen je odvisniku omogočiti, da spremeni dosedanji način življenja ter se usposobi za samostojno in odgovorno življenje brez droge, alkohola ... Za program je značilen celostni pristop. Organiziran je v obliki manjših terapevtskih skupnosti, kjer posameznik skozi praktično življenje spoznava samega sebe, vzpostavlja drugačen odnos do samega sebe, do odgovornosti, do življenja, družbe, sočloveka in svojcev, ki so tudi del programa. Vsaka skupnost je organizirana kot skupina za samopomoč, kar pomeni, da vsak član skupnosti veliko prispeva k procesu lastnega spreminjanja in spreminjanja drugega. Močno sporočilo skupine, ki ga posameznik počasi privzame, je lastna odgovornost za preteklost kot tudi sedanjost in prihodnost. Določene stvari mora posameznik opraviti sam, skupnost pa mu je v pomoč, podporo in spodbudo. Vzajemna samopomoč pa pomeni, da posamezniki, ki so že vidno napredovali, prevzamejo delno odgovornost za skupino in to postane pomemben vidik lastnega napredka. Elementi samoorganizacije pa se tesno prepletajo s strokovno podporo strokovnih delavcev. V prvi vrsti je program namenjen tistim, ki imajo vrsto težav, povezanih z zlorabo različnih substanc. Že nekaj časa pa na vrata skupnosti trkajo in so sprejeti ljudje, ki imajo poleg naštetih tudi druge resne težave, povezane s pravosodnim sistemom, pomanjkanje pozitivne socialne podpore, težave z duševnim zdravjem in druge osebnostne motnje. Edini pogoj, ki ga posameznik mora izpolniti pred vstopom v skupnost, je želja po spremembi svojega življenjskega sloga in pripravljenost na tem trdo delati. Skupnost Srečanje ima tudi lastni program reintegracije, ki je namenjen tistim, ki program zaključujejo in nimajo nobene možnosti samostojnega življenja ali se ne morejo vrniti v staro okolje
