30/04/2021
Človek je, kot vse okoli njega, podvržen nenehnim spremembam. In volja v človeku je edina, ki drami k nenehni spremembi. Na nas je, ali se bomo spoznali docela in začeli svobodno živeti po svojih željah ali pa si bomo sami postavljali ovire, katere nas zavestno odvračajo od sledenju lastnim željam. Iskrenost in dobrota ter sočutje, tako do sebe, kot vseh vpletenih pa je ta, ki nas na taki poti vodi in nam daje luč na koncu tunela, v katerem smo sicer ujeti. Iskren odnos s svojo bitjo in verjeti v stvarnost pomaga. Iskrena in popolnjena s to iskrenostjo intima do samega sebe pa je prvi korak. Od mnogih. Na poti bomo nemalokrat zgrešili in prizadeli sebe in druge. Zavest ob tem naj nam bo v pomoč, ko se podajamo po poti in se soočamo s posledicami svojih napak. Na napakah se učimo odpustiti sebi, opravičiti sebi in nato drugim in s tem se, po mojih izkušnjah, učimo tudi sprejemanja stvarstva oziroma stvarnega: zgrešiti je obče splošno, ne le za človeka, temveč za celotno stvarstvo. Je način, kako se učimo. Je človeško zgrešiti in se opravičiti. To je Ljubezen do sebe in vseh okoli nas. Ljubezen je milost odpuščanja in ozaveščenost, da v resnici nikoli nismo sami na tej poti.
Yep. You are. If you dare who dares wins