10/03/2024
DAR NEDELJSKEGA POPOLDNEVA: PREBUJENJE, RAZSVETLJENJE
nenehno ‘’pulzira’’ v vsakem človeku, tudi religije in podobni sistemi skušajo že tisočletja najti ali podajati recepte, načine, navodila, priporočila, kako do njegove izpolnitve. Vsakdo ima izkušnje te izpolnitve, običajno sicer zelo kratkotrajne in jih imenuje z drugačnimi občutki (zadovoljstvo, sreča, radost, brezpogojni mir…) ali pa trajnješe ali trajne, ki jim pravi prebujenje ali razsvetljenje, Bog, Božje obličje.
Načini doseganja so različni, običajno pa gre za razpetost med dvema skrajnostima človekovega obstoja – t.i. duhovnim (notranjim) in materialnim (zunanjim) vidikom čutov in čutil. Ni težko ugotoviti, da je sodobni človek na tej poti nenehno v dilemi med obema, pri tem pa se poslužuje različnih odtenkov in različnih količin mešanice obeh vidikov.
Pri tem pa se neizbežno ponuja poenostavljena PRIMERJAVA s tem, kako želi biti sodobni človek (s svojim vozilom na fosilno gorivo) mobilen in svoboden, hkrati pa želi živeti na čistem zraku in v zdravi naravi. Torej z dilemo razpetosti med ali spajanja duhovnega in mterialnega se mora, slej ali prej, vsakdo temeljito soočiti.
Trije INDIJSKI MODRECI prejšnjega stoletja, za katere velja, da so na individualni ravni razvozlali to pulziranje (se ‘’osvobodili’’), so poudarjali:
Za RAMANA MAHARSHIJA je bilo bistveno nenehno izpraševanje Kdo sem Jaz;
NISARGADATTA se je, vztrajajoč kot Jaz ter zmanjšajoč vse na čisto zavest, osredotočal na Jaz Sem in Jaz Sem To;
ATMANANDA K.M. je razkril dragocen pomen vidika predstavitve temeljnega pojma Jaz – načela, ki je čista zavest.
Skupno vsem trem je, da niso vzpostavljali ali dovolili izpostavljti lastnega kulta osebnosti, niso iskali učencev in se niso javno izpostavljali (v primeru Ramana Maharshija je po njegovi smrti to storila njegova družina in ustvarila institucijo, ki deluje še danes) ter zase niso hoteli - nič. Edini formalno izobražen in v družbo aktivno vključujoč med njimi, je bil Gurunathan Atmananda.
