04/02/2026
Če bi mi pred leti nekdo rekel, da bom razvila svojo metodo hipnoterapije, bi se mu verjetno samo nasmehnila.
In rekla: “Ne, jaz samo delam z ljudmi.”
Nisem imela velike vizije, niti nisem iskala nečesa “več”.
Hotela sem samo, da se ljudje po srečanju z mano počutijo lažje.
Bolj mirno.
Bolj doma v sebi.
Potem pa so se začele dogajati stvari, ki jih nisem mogla več preslišati.
Ljudje so mi pripovedovali o prostorih svetlobe.
O bitjih, ki so jih vodila.
O sporočilih, ki niso prihajala iz glave, ampak od nekje globlje.
Priznam, da me je bilo prvič kar malo strah.
To ni bilo tisto, kar sem se učila.
To ni bila “klasična” hipnoterapija.
Ampak bilo je resnično in bilo je zdravilno.
Ko sem si dovolila temu zaupati, se je vse spremenilo.
Ljudje niso več prihajali samo po odgovore.
Prihajali so po izkušnjo, ki jih je premaknila.
Ki jih je spomnila, kdo so.
Tako je nastal Beyond Being Therapy. Preprosto iz ljudi samih.
In danes to delim naprej.
Če ob tem zapisu v sebi čutiš tisti tihi “nekaj v tem je”, potem te vabim, da pokukaš v komentar, kjer najdeš več informacij.
Ni treba razumeti vsega.
Dovolj je, da začutiš.
Objem, Irena
