Anja Nikolov and Luigi Moreno are the teachers and founders of the school and they both study, practice and teach Ashtanga Yoga following the lineage of Lino Miele, direct student of Sri K.Pattabhi Jois and director of the Ashtanga Yoga Research Institute. We offer a daily mysore schedule (self practice) open to any level of practice and beginners led classes suitable even for a first yoga experie
nce. Ashtanga (Vinyasa) Yoga
je sistem ali metoda, kot jo uči mojster joge Sri K. Pattabhi Jois v mestu Mysore na jugu Indije, v državi Karantaka. Fizični aspekt Ashtanga joge temelji na starodavnih tekstih, predvsem Yoga Korunti. Metodo je od svojega spiritualnega učitelja Rame Mahan Brahmachari prevzel Sri.T. Krishnamacharya (znan kot »oče« moderne joge), le-ta pa jo je predal svojemu zvestemu učencu in študentu Sri K. Pattabhi Jois je, skozi mnoga leta rigorozne jogijske prakse in udanega učenja s svojim učiteljem ter univerzitetnega študija starih indijskih tekstvov ter kasnejšega univerzitetnega poučevanja jogijske znanosti, razvil Ashtanga Yoga sistem, kot ga poznamo danes. Ashtanga joga v sanskrtu dobesedno pomeni osem delna joga (astau pomeni osem). Nanaša se na Patanjalijeve Sutre (aforizme) o jogi in jogijski psihologiji ter osmih delih ali stopnjah, ki sestavljajo pot do samouresničitve. Te so: yame (5 načel samoobvladovanja), niyame (5 načel samoopazovanje in discipline), asane (telesni položaji), pranayama (kontrola diha in prane), pratyahara (kontrola čutov, usmeritev vase), dharana (koncentracija), dhyana (meditacija) in samadhi (kontemplacija, samouresničitev). Sistem Ashtanga Vinyasa joge se prvotno osredotoča na tretjo stopnjo Pantanjalijeve ashtanga joge, na asane, katerih redna in konsistentna (zavedajoča se) praksa nam omogoča boljše razumevanje prvih dveh korakov joge. Vsakodnevna vadba asan močno krepi telo in ohranja zdravje, ter postopoma prinaša globlje učinke tudi na naš um in zavest in predstavlja podlago za vse višje stopnje ali korake ashtanga joge. Individualna in umsko ozaveščena praksa joge (sadhana) nas postopoma uči praktične aplikacije yam in niyam, brez katerih ostaja joga predvsem dobra fizična vadba in sprostitev. Za Ashtanga jogo je značilna t.i. vinyasa, kar pomeni povezanost giba in diha. Vsaka asana (jogijski položaj) ima določeno število vinyas (gibov in dihov), s katerimi zavzamemo ali zapustimo asano. Naša pozornost je med vadbo omejena s tristhano ali tremi točkami osredotočanja uma, ki so: pravilen jogijski položaj (asana), osredotočenost na dih (pranayama) in točka usmerjenega pogleda (dristhi). Med vadbo izvajamo t.i. ujjai dih, ki je posebna oblika pranayame in dobesedno pomeni »zmagoviti dih«. Njegovi učinki so močna koncentracija in umska osredotočenost ter močna notranja toplota, ki pospeši izločanje telesnih toksinov ali odvečnih snovi preko pospešenega potenja. Vse to prinaša lahkost telesa in bistrost misli. Poleg tristhane so sestavni elementi pravilne in celostne vadbe tudi energetske zapore ali bandhe. Asane so pri Ashtanga jogi razvrščene v več progresivnih serij, za njih pa je značilno točno določeno zaporedje ter njihovo dosledno in postopno izvajanje. Vsaka asana ali sklop asan ima svojo notranjo naravo in namen in nas pripravlja na asano, ki ji sledi. Točno določeno zaporedje omogoča, da sčasoma pozornost lahko odvrnemo od samega zaporedja in vadba preraste v meditativno prakso, ko telo zavzema asane intuitivno in brez mentalnega zavedanja, um pa je osredotočen in krepi sposobnosti usmeritve vase, koncentracije in meditacije. Asane so tradicionalno razvrščene v tri oz. šest zaključenih sklopov:
Prva ali primarna serija (Yoga Chikitsa ali »yoga terapija«) – močno prečiščuje telo in stimulira ter uravnava delovanje vitalnih organov in endokrinega sistema. Razvija moč in fleksibilnost, tako fizičnega kot mentalnega telesa
Druga ali nadaljevalna serija (Nadi Shodana) - vpliva na krepitev in uravnovešeno delovanje živčnega sistema, vpliva na pretok vitalne energije ali prane, posledično pa vpliva na naše mentalno telo, našo zavest in uravnoteža emocije ali čustvovanje
Napredne serije (Sthira Bhaga) se delijo v A, B C, in D, pogosto označene s številkami od 3 do 6. To so napredne stopnje, ki vsebujejo zelo kompleksne asane in zahtevajo veliko potrpežljivosti, skromnosti, višjega zavedanja in notranjo moč. Razvijajo subtilnejše aspekte joga prakse in le redki so tisti, ki jih osvojijo
Posameznih serij se učimo postopoma in potrpežljivo, za osvojitev ene serije pa lahko traja nekaj let. Vse je seveda odvisno od nas samih, našega telesnega in mentalnega truda, ki ga vlagamo v svojo joga prakso. Pri tem moramo stremeti k pravilnejši izvedbi asan in čim večji integraciji prej omenjenih tehnik ali elementov vadbe, ki razvijajo sposobnost mentalnega osredotočanja, koncentracije in meditacije. Bolj od osvajanja posameznih asan ali serij je pomembna redna vadba in trud, ki ga vanjo vložimo. Zaradi velike telesne zahtevnosti že prva serija večini ljudi predstavlja velik izziv, lahko za več let ali za vedno. Preskok na naslednjo serijo naj bi bil postopen in v skladu z nasveti ali priporočili našega učitelja/ic
Tradicionalno je bila Ashtanga joga vsakodnevna praksa, izvajala se je zjutraj, ob sončnem vzhodu, šest dni v tednu, razen nedelje in dnevov polne ali prazne lune. Ker je vadba Ashtanga joge fizično precej naporna, jo lahko prirejamo vsakodnevnim možnostim in trenutnemu počutju. Vsakodnevna vadba pa nam omogoči, da se telo navadi na določen nivo telesnega napora in tako sčasoma vadba postane manj naporna. Poleg tega krepi samodisciplino in vsakodnevno refleksijo, kar posledično pomeni večje zavedanje sebe in stvari, ki se nam dogajajo. Danes večina praktikantov Ashtanga joge stremi k vsakodnevni vadbi z enim dnevom pavze. Vadba ob luninih menah je prav tako osebna odločitev. Vadimo lahko doma ali v za to namenjenih joga studijih, t.i. mysore vadbo (individualno vadba v skupini) ali pa vodeno, skupinsko vadbo.
