14/01/2019
Me je klicala sestra en dan in rekla, dej Nina napiši še nekaj osebnega, sedaj zgleda kot da je ena firma zadaj. Kdo so to mi, pa še tak logo imaš pa vse, kot ena huda firma….
No, pa sem se razpisala!
Moja samostojna kuharska pot se je začela v sedmem razredu osnovne šole, ko sem se uprla, da ne bom več jedla šolskih kosil. Ker pa so bili starši v službi, sem predlagala, da bova z mlajšo sestro skuhali kosilo za vse, saj mama ni hotela, da se baševa s kakšnimi sendviči ali kaj podobnega. In tako se je začelo. Ker si sestra ni upala prižgati štedilnika, sem jo postavila za mojo pomočnico in ji podelila naloge lupljenja in rezanja zelenjave. Ker nisem poznala receptov, sem vsak dan poklicala mamo v službo, ona mi je po telefonu povedala, kako se kaj naredi in s sestro sva potem to naredili. Šlo je za preproste jedi, kot npr. rižote ali pire krompir, zraven pa dušena zelenjava in zrezki in pa seveda solata. Nisva pa pripravljali kakšnega ričeta, jote ali pa juhe. To se mi je zdelo takrat zelo zapleteno😄. Glede na to, da prej nisem nikoli kuhala je vse v resnici izpadlo užitno in celo zelo dobro. Če sedaj pomislim za nazaj, se je vsem nam vse skupaj zdelo kar samoumevno, da je vse dobro in da se ni nič zažgalo ali kaj podobnega. Ali pa sem mogoče slabe stvari enostavno pozabila😉 Sem pa kot otrok, mamo vedno opazovala pri kuhanju in pečenju sladic in verjetno sem si podzavestno shranila vse to znanje nekam v podzavest.
Sedaj, ko imam sama otroke, jih vedno vabim naj mi pomagajo pri kuhanju. Najmlajši 4 letnik z veseljem priteče in sodeluje pri vsem. Meša, reže, soli, povsod hoče biti zraven. Srednji 9 letnik se trenutno samo zelo zanima za razne recepte in navija za jedi, ki jih ima rad. Kuhanje ga trenutno ne zanima. Najstarejši 15 letnik, pa se loti kuhanja tudi sam in ko nas ni doma si sam skuha kosilo ali pripravi večerjo. Po navadi so to samo makaroni in paradižnikova omaka, ampak vseeno, začetek je. Vsi pa zelo radi jedo in vesela sem, da jedo praktično vse, tudi jedi kot so guacamole ali pa hummus. Partner vskoči vsake toliko časa, ko jaz nima volje in se v resnici čisto dobro odreže pri kuhi. Doma med tednom kuhamo enostavne sezonske jedi, saj surovine kupujemo na tržnici in v ekoloških trgovinah. Zato pa jaz vsake toliko časa izživim svojo kreativnost in se spravim kuhati in peči nekaj novega. V glavi se mi sestavljajo okusi, teksture in recepti novih jedi, ki si jih sama izmislim in jih enostavno moram skuhati oz. speči. Tudi za vsak rojstni dan članov moje družine se lotim raznih kuhinj sveta in takrat se babice in dedki čudijo novim okusom in sestavinam in me sprašujejo kako se kaj pripravi in kako se to imenuje.
Sem pa zaradi te moje kreativne žilice v kuhinji sprejela vlogo razvoja novih produktov pri podjetju PlanetBIO, v katerem sva bila del zgodbe oba s partnerjem. No ta zgodba se je po skoraj desetih letih zaključila in sedaj se že veselim novih izzivov!
Torej, uspešno kuhanje vsem😀
vaša Nina
