Humanitarno-medicinska odprava Kenija Majiva 2015

Home
Slovenia
Ljubljana
Humanitarno-medicinska odprava Kenija Majiva 2015

Smo stirje mladi zdravniki, ki se oktobra 2015 odpravlja na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo v Kenijo.

Zdravniške odprave v Kenijo pod Sekcijo za tropsko medicino so se začele leta 2004 v vasi Majiwa in nadaljevale do leta 2013, z oktobrom 2015 pa jih ponovno začenjamo. Vas Majiwa leži na jugozahodnem delu Kenije ob Viktorijinem jezeru, ki se razteza čez približno 6 kvadratnih kilometrov in je 100 km oddaljena od večjega mesta Kisumu. Večina prebivalcev se ukvarja s poljedelstvom in živi v zelo skromnih razmerah. V vasi želimo vzpostaviti kvalitetno, brezplačno in kontinuirano zdravstveno oskrbo prebivalcev vasi in okolice. Tako so odprave pred nami s svojimi prispevki omogočile izobraževanje fantu iz Majiwe, na njihovi višji zdravstveni šoli, ki jo je letos tudi končal in sedaj skrbi za zdravstveno oskrbo v času odsotnosti slovenskih odprav. Odprava je odobrena s strani Medicinske fakultete v Ljubljani in s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, Sekcija za tropsko in potovalno medicino pa poskrbi za dodatna izobraževanja na področju tropske medicine in za strokovno neoporečnost odprav.

24/12/2015

Pa smo tu. Zadnji dan dela. V treh mesecih smo obravnavali kar 3035 bolnikov. Veliko smo se naučili in veliko smo naučili.
Vasica Majiwa nam bo ostala v posebnem spominu.

21/12/2015

Do božiča teče še zadnji teden našega dela. Bolnikov je vsak dan več, saj nas hočejo vsi obiskati še pred našim odhodom. Delo je postalo zaradi tega izredno naporno, a ob koncu dneva je vsak trud poplačan. Z dobrim občutkom ali kokošjo.
Da naš trimesečni obisk ne bi za seboj pustil le zdravstvene oskrbe, smo poleg kirurških miz investirali tudi v police za bolniške kartone, kar je olajšalo iskanje in pospešilo naše delo, na kliniki pa pušča naš pečat in nekaj za naslednje odprave.

15/12/2015

Po dogovoru z Mamo Obamo smo preteklo soboto preživeli v eni izmed sirotišnic, ki so pod okriljem njene organizacije.
Po enourni vožnji in iskanju sirotišnice smo, že malo naveličani, končno prispeli na cilj. Raztovorili smo medicinski material in zdravila ter leno začeli dan. Otroci so kapljali vsake toliko časa in kazalo je, da od tega dneva ne bomo imeli prav dosti.
Potem pa se je nenadoma pojavila dolga vrsta otrok, naša prisotnost se je spremenila v medijski dogodek z Mamo Obamo in guvernerko regije. Sledilo je pregledovanje in “zdravljenje” otrok pred kamero, slikanje, intervjuji in govor pred občinstvom. Povedali so nam namreč, da je proslava namenjena praznovanju dneva neodvisnosti. Na koncu smo slavnostno posadili še drevesa. Pred kamerami seveda.
Proslavi in medijskemu pompu navkljub smo uspeli pregledati in zdraviti vse bolne otroke iz sirotišnice.

06/12/2015

Včeraj smo spoznali babico predsednika Baracka Obame. Mama Sarah Obama vodi sirotišnico le 30 minut stran od klinike v Majiwi. Seveda včerajšni obisk ni služil le zabavi, z mamo Obamo smo se dogovorili za ponoven obisk sirotišnice naslednjo soboto. Takrat bomo tja odšli s celotno ekipo, opremo in zdravili ter pregledali vse bolne otroke, ki so v njeni oskrbi.

22/11/2015

Včeraj smo ekipo naše klinike peljali na sindikalni izlet, saj je le spočit in zadovoljen delavec tudi dober delavec. Načrt dneva je bil obisk t.i. Hypopointa ob Viktorijinem jezeru, od koder bi nas čoln popeljal do zbirališča povodnih konjev. Potek dogodkov je sledil Murphyjevim zakonom in kot nalašč smo ta dan s kombijem obtičali v blatu. Sledilo je veliko radovednosti, sedenja, komentiranja in pritiskanja. Seveda ni bilo vse zaman, saj se je naš nenapovedani postanek zgodil ravno poleg slovečih Kitmikai skal (beseda Kitmikai v jeziku luo pomeni skale prve žene). Minila je dobra ura in spet smo bili na poti.
Prispeli smo na cilj! Čoln že čaka, cena dogovorjena, a glej ga zlomka, huda nevihta je dokončno prekrižala naše načrte. Naša Petra, sedaj že vešča v jeziku swahili, je dejala: “hakuna matata!” in zaukazala odhod na kosilo.
Seveda v teh dveh mesecih Petra ni postala vešča le v jeziku swahili, sedaj skrbi za kopico podhranjenih otrok iz okoliških krajev, za katere s prevajalko Zipporo vsak teden pripravita t.i. porridge, jih stehtata in založita z mlekom.
Vsak dan v ambulanti je pester, do nas pridejo zlomi, otekli trebuščki, fižol v ušesih, kolena potrebna punkcije, malarija, kronične rane, povišan tlak, sladkorna bolezen, črevesni črvi in paraziti, itd..
Seveda ob koncu dneva še zmeraj ostane dosti energije za pospravljanje in urejanje naše hiške. Petra se je specializirala za pospravljanje pohištva in stvari, tako da je sedaj sobe možno slikati za katalog. Njen življenjski partner Matej skrbi za preproge. Nad njimi izživlja svojo jezo. Ker je jezen! Ker ga bolniki ne poslušajo!
Matic D. se z bolniki veliko boljše razume. Od njih dobi celo jajca. Ker jim drugače ne da zdravil.
No, šalo na stran, delo seveda poteka strogo profesionalno in v skladu z etičnimi načeli :)

07/11/2015

Počasi mineva polovica našega obiska v Majiwi, sami pa tukaj postajamo vse bolj domači. Začeli smo vlagati v našo kliniko - vaški mizar nam je izdelal t.i. kirurško mizo in mizo za inštrumente. Stvar je šla mimo razpisov, seveda. Čisti posel.
Deževje, ki je pravzaprav pričelo z našim prihodom, še ni pokazalo nikakršnih znakov predaje. Dežuje vedno več in vedno huje, kar je lahko včasih oziroma dostikrat moteče. A človek se navadi. Proti naravi se boriti ne da. :)
Da bi malo potolažili naše želje po kavi, smo kupili gorilnik, s pomočjo katerega nam Matic A. pričara pravo kavno doživetje. Kot čarodej.
Obvladali smo tudi veščino vožnje z javnim prevozom, tj. s kombiji registriranimi za 9 ljudi, a uporabljanimi za prevoz do 22 ljudi. In 1 kokoši. :)
Glavno spoznanje pa na koncu prinese vsakodnevno življenje in opravki, ki našemu trudu navkljub ostaja drugačno od tistega, ki ga sami tako dobro poznamo. Počasno, umirjeno in predvsem potrpežljivo. V tukajšnih koncih vsak proces traja pač dlje in zahteva več energije. Mogoče je slednje vzrok, mogoče le posledica. Tega ne vemo. Na koncu smo sami pri sebi spremeni rek “živi in pusti živeti” v “čakaj in pusti čakati”. :)

18/10/2015

Za nami je drug teden dela, naša mala klinika je že v polnem pogonu, bolnikov pa vedno več. Počasi spoznavamo, da novice o brezplačni oskrbi potujejo hitro in daleč, a poleg resnih bolnikov privabijo tudi ljudi, ki bi radi takšno priložnost izkoristili za pridobitev kakšnega šilinga, dveh ali tisoč. Dvojne ali trojne cene za iste storitve so za nas praktično stalna praksa, tudi s strani bolnišnic.
Naš delovni dan se začne ob 8.30, prvi bolniki pa v naše ambulante začnejo kapljati okoli 9. ure. Klinika ima uradno odprta vrata do 16. ure, a ker tukaj pač vse poteka počasneje, se delo dostikrat zavleče do 18. ure, saj našemu hitenju navkljub nekatere stvaru tu pač ohranijo svoj naravni tempo, t.i. standardni afriški tempo.
Že po slabih dveh tednih dela smo doživeli veliko in videli izredno raznolike bolnike. Mlade, stare, male, velike, zdrave, bolne, enostavne in zapletene primere, grozno veliko malarije in drugih okužb, kroničnih ran, dosti HIV-a, zadnji petek pa sta nas presenetili tudi poškodba hrbtenice in medeničnega obroča ter možganska kap. Kljub začetnemu zdravljenju, “hitremu” prevozu v bolnišnico in denarnim vložkom, tamkajšni zdravniki niso hoteli oz. mogli storiti kaj dosti. Jeza, razočaranje in občutek nemoči so bili nepopisni!
Klub temu optimistično nadaljujemo delo, saj za veliko bolnikov lahko poskrbimo sami in jih na koncu tudi pozdravimo.

11/10/2015

Po prvem tednu dela, pospravljanja in nakupovanja smo končno našli čas, elektriko in internet za prvo objavo. Prejšnjo nedeljo smo prileteli v Nairobi, od koder nas je pot z avtobusom vodila do vasice Majiwa pri Viktorijinem jezeru. Razen pol metra visokih ležečih policajev, ki jih domačini naredijo kar iz zemlje, in katere smo zelo dobro občutili v zadnji vrsti avtobusa, je pot potekala gladko.
V Majiwo smo po celem dnevu potovanja prispeli zvečer. V trdi temi, saj se v tem delu sveta začne mračiti že ob 18h. Na postaji smo z olajšanjem ugotovili, da nas tam že čakajo naši gostitelji.
Naslednji dan smo spoznali ostali del ekipe naše klinike, to so medical officer in vodja klinike Marvin, laborant William, sestra Rhoda in prevajalke Lillian, Phoebe in Zepora. Najprej smo se lotili pospravljanja klinike, razvrščanja in prebiranja stare opreme in materiala, ki so ostali tukaj od zadnje odprave pred dvema letoma. Združenim močem navkljub nam je to vzelo več kot en dan. Z enodnevno zamudo se nam je pridružil tudi naš mentor Peter Radšel.
Sledil je obisk manjšega mesta Bondo, zahodno od Majiwe, kjer smo dokupili manjkajoče zaloge in obiskali lokalno bolnišnico. Tisti nerodni trenutek, ko ugotoviš, da na tržnici pred bolnišnico priročno prodajajo krste! Kulturni šok se začenja!

03/10/2015

Hvala vsem za podporo in pomoc! Danes potujemo! Spremljajte nase objave :)

17/09/2015

To nedeljo, 20.9. ob 11:25, si lahko v oddaji Obzorja duha na TV SLO1 ogledate prispevek o naši odpravi!

14/09/2015

Se vedno nam lahko pomagate z donacijo 5€ preko sporocila Kenija5 na stevilko 1919 (uporabniki Telekoma in Simobila)
Hvala!

http://odprava-majiwa-2015.blogspot.si/2015/08/sms-donacije-tudi-za-simobilove.html?m=1

Address

Vrazov Trg 2
Ljubljana
1000

Website

http://odprava-majiwa-2015.blogspot.com/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Humanitarno-medicinska odprava Kenija Majiva 2015 posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Humanitarno-medicinska odprava Kenija Majiva 2015:

Shortcuts

Want your practice to be the top-listed Clinic in Ljubljana?